Tiskane izdaje
Iz kletnih globin smo potegnili videokamero. Pravzaprav jo je opazil najmlajši in se z njo hotel igrati. Ker pa je bil v njej trak s slabo uro dogajanja še iz časa, ko sva bila starša le enemu otroku, smo sedli pred teve in začeli gledati družinski dokumentarni film, ki je bil ovit v tančico tistega rumenkastega vzdušja, ki je nekoč prevevalo stanovanja in življenja v kateri od vzhodnoevropskih držav.
Prvi prizor je ošvrknil otroško sobo, ki je bila videti kot gradbišče. Spominjam se, da sem se prvega obiska patronažne zbala, vendar mi je razumna ženska, ki sem jo posedla na od barve umazan kuhinjski stol, preprosto rekla, da otrok potrebuje le ljubezen.
Sobica ne bi ustrezala normam instagrama. Tudi z bolhe kupljenim vozičkom ne bi bila opažena, saj zanj nisem odštela toliko kot za nakup rabljenega avtomobila. Še kako sem bila hvaležna, da sem večino oblekic podedovala od prijateljic, in upam, da ta solidarnostna menjava obstaja še danes.
Če bi takrat pisala blog, bi lahko modrovala o tem, kako se lahko zaradi prenove sredi stanovanja umivaš v večjem škafu. Da, lahko se. Kakšen je vpliv umivanja posode v banji in koliko jedi lahko skuhaš na majhnem kuhalniku?
Poznam pa občutek, ko zaljubljen v človeka ob sebi in življenje samo želiš vzeti kredit, ki je sicer precej visok glede na celotno plačo, in zavzdihneš, da bo petnajst let tako ali tako minilo, kot bi rekel keks. A sva raje pozabila na obljubljeno potico in popolno obnovo ter jo financirala kar sproti.
Ne vem točno, kaj se nama je sanjalo na startu, da sva odšla na maraton kar v japonkah. Kondicije in babic z debelimi denarnicami prav tako nisva imela. Kot tudi TV-sprejemnika, dopustovanja in avtomobila ne. Kar, kolikor vidim, že spominja na trdno odločitev o zelenem načinu življenja, a kaj, ko je tudi ta že lepo prikladno orodje, s katerim po naših življenjih orje novodobni internetni marketing.
Treba je le zamolčati, da za vse, kar ti naslikajo in pričarajo, preprosto nimaš denarja. A ob tem priznanju bi se današnji motivatorji, ki iz rokava stresajo pozitivne misli in uspešne citate, prijeli za glavo. Fotografirati se je treba, da vsak smrtnik ob pogledu nate pomisli na uspešnega podjetnika.
Pa kaj, če na ta račun živiš pri starših in se bahaš s tujim bazenom. Nič zato, saj se lahko okronaš za uspešneža že tako, da si nabereš za poln koš sledilcev na različnih socialnih omrežjih. Prav tako ni nič narobe, če nekaj kratkih dni preživiš na oddihu, v telefon zajete podobe pa potem skrbno objavljaš še ves mesec, kar daje gledalcem občutek, da si lahko samo ti privoščiš luksuz, o katerem običajna družina le sanja.
Se pa sprašujem, kako na vso to glamurozno meglo gledajo starši danes, ko otroku vseh aktivnosti ne morejo plačevati. Kaj si misli mati, ko si ogleduje vilinsko obarvano sobico z neta, medtem ko šteje zadnje evre za plenice in mleko?
Danes ni dovolj, da imaš le otroka in psa, da bi se lahko udobno usedel v okvir srečne, predvsem pa uspešne družine. Te dni ob prvem otroku kupiš še domeno za blog. Otroci v vsej krasoti polnijo fotografije, ko pa starši naletijo na diagnozo avtizma ali le trenutno učno težavo, se zanje čas ustavi.
Bog ne daj, da je težava estetska, in bog varuj, da sosedom ne bi mogel na izust našteti vsaj treh obšolskih aktivnostih svojega potomca. Dejstvo je, da invalid nikakor ne ustreza sliki idilične družine, še manj polnoletni avtomobil. Če bi lahko leta prevrtela nazaj, bi se za tako prehojeno pot skromnosti in gradnje po principu »počasi ter z lastnim denarjem« odločila še enkrat. Če poudarim drugače, odločila bi se enako.
Danes ob pogledu na posnetke starega parketa in oken, očitni odsotnost centralne kurjave in avtomobila nimam grenkega priokusa. Pravzaprav sem zadovoljna s tem, da sva si vse zgradila sama, skoraj iz nič.
In da ne bo pomote, z blogi in objavami samimi ni nič narobe, razmišljam le, če bi ena takšna družina pomagala drugi, ki je v stiski, potem bi lahko tudi Anita Ogulin in Boris Krabonja ter vsi prostovoljci projektov, kakršna sta Botrstvo in Upornik, mirneje spali.
***
Petra Greiner je žena, mama treh otrok, od katerih ima eden dodatni kromosom, in je zaradi tega direktorica neprofitnega Zavoda 13, fizioterapevtka v prejšnjem življenju, a ko zvečer leže v posteljo, je samo svoja.
