Tiskane izdaje
Poslušam ekonomiste, kako »modrujejo« o kriptovalutah, vsi v željnem pričakovanju, da se ta pojav, ki ga očitno ne razumejo, končno enkrat razpoči in se bo svet spet vrnil nazaj na varna tla h klasičnim, fiat valutam. Malodko med njimi razmišlja, da kriptovalute, ne glede na trenutno pregretost trga, ne bodo več izginile. Nikamor ne bodo odšle, tudi će poči balonček napihnjenih cen.
Še bolj zanimivo je, da se nihče od kritikov kriptovalut z vsaj približno enako zavzetostjo ne spravi na kritiko fiat valut, ki jih odstotek gospodarjev po kapljicah deli preostalim 99 odstotkom človeštva. Seveda, tako pač mora biti, pravi ekonomska misel, da sistem lahko deluje naprej. Deluje lahko tudi zato, ker ta že tako skromen tok likvidnega denarja državni aparati skrbno nadzirajo. Zato je razumljivo, da so ti aparati glede kriptovalut rahlo zaskrbljeni, saj jih, vsaj za zdaj, še ne morejo nadzorovati. Toda ni mi jasno, zakaj to moti ekonomiste; zakaj ekonomisti opozarjajo, da lahko s kriptovalutami operirajo − in zagotovo to tudi počnejo − gansterji in teroristi. Zdi se, kot da gre pri kriptovalutah bolj za ideološka kot pa ekonomska vprašanja. Nikoli še nisem slišal, vsaj ne v mainstream debatah, da bi ekonomiste skrbelo, koliko neprijavljene gotovine skrivajo v štumfih svetovni trgovci z drogami in orožjem, da o davčnih oazah niti ne govorimo.
Pred dobrim mesecem so na Discoveryju začeli predvajati dokumentarno serijo o iskanju zakopanega denarja zloglasnega kokainskega kralja Pabla Escobarja. Ta je menda precejšen delež svojega premoženja, ki naj bi bilo vredno več milijard dolarjev, zakopal na številnih mestih po Kolumbiji in govori se, da velik del tega denarja pravzaprav nikoli ni bil najden in da je še vedno zakopan nekje v Kolumbiji in drugih državah Srednje Amerike.
Kolumbijska vlada je nekdanjima agentoma CIE v službi Discoveryja omogočila dostop na svoj teritorij. Jima bo uspelo najti zakopani denar ali bosta ostala praznih rok, sprašuje gledalce v napovednem videu Discovery. Kriminolog, ki mu postavim enako vprašanje, pravi: »Po mojem je to bolj senzacionalizem. Kolikor sem bral o tem, so res zakopavali denar, ampak ga je že za časa Escobarjevega življenja precej zgnilo. Po 25 letih ni verjetno, da bi kaj dosti ostalo, to niso gusarski zakladi. To še vedno počne italijanska mafija (pranje denarja ni najbolj popularno, poleg tega je opran denar naložen v nepremičnine, sklade itd. in je slabo likividen, mafija pa mora biti likvidna v vsakem trenutku), čeprav imajo raje obstojnejše diamante.«
Z denarjem so, če ga seveda imamo, vedno preglavice. Če ga ne moremo nemudoma zapraviti, bo njegova vrednost nenehno upadala, in to ne le tisti odstotek ali dva, kolikor nam centralne banke priznavajo statistične inflacije, ampak precej več. Denar je namreč plačilo za vloženo delo; in če morate danes delati dvakrat več kot pred desetletjem za približno isti denar, so vam ga že ob prejemu obglodali za polovico, potem pa bo, če boste želeli varčevati za slabe čase, kopnel naprej, prav tako kot bi gnil v kakšnih Escobarjevih škatlah.
Če tega nočemo, potem moramo denar vlagati in obračati in trpeti muke negotovosti, morda še bolj, kot če ga vložimo na trg kriptovalut. Lahko ga tudi podarimo, toda v tem hipu se bo sprožila pohlepna dlan države in terjala svoj davek, ki tudi pri darilnih pogodbah med najožjimi družinskimi člani ni nedolžen, če na primer želite komu podariti več kot 5000 evrov. Vaš obdarovanec bo moral, denimo, za darilo med 10.000 in 50.000 evri plačati kar 500 evrov povprečnine in še šest odstotkov na vsoto nad 10.000 evri. Bog ne daj, da vam kdo pokloni več kot 400.000 evrov, ali pač, toda bodite pripravljeni, da boste v žakelj države vrgli 36.400 evrov povprečnine in še 14 odstotkov na denar nad to vsoto. Če gre za tretji dedni red, to so dedki in babice, so te vsote višje v povprečju za še 50 odstotkov.
Skratka, država gleda, če seveda opazi, na darilo v ožjem družinskem krogu, kot da je to zadetek na lotu (tam država zase vzame 15 odstotkov), ne pa intimen odnos med starši in otroki. Odkar so kriptovalute, je državi takšen tok denarja in tudi druge manj benigne tokove precej težje zasledovati. Toda to ni problem kritovalut; in te so v zadnjih mesecih res pobesnelo naraščale ter marsikoga tudi že bogato nagradile; da bi se kdo z njim opekel, še nismo slišali, a gotovo to tudi še pride. Toda kriptovalut to ne bo ustavilo, predvsem zaradi tehnologije za njimi, ki bo v temeljih spremenila svet. Ekonomisti se bodo morali temu prilagoditi, prav tako tudi država, če bo hotela še naprej molsti svoje državljane. Kriminalci in teroristi pa bodo, tako kot vedno, en korak pred njo.
