Tiskane izdaje
V Veliki Britaniji so jasno izrazili željo, da izstopijo iz Evropske unije. Kljub temu da ustavnopravno sam izid referenduma predsednika vlade Združenega kraljestva Davida Camerona ne zavezuje, je ta že napovedal svoj odstop. Tako se začenja boj za novega predsednika vlade, ki bo vodil pogajanja z EU o razdružitvi.
Številni komentatorji so interpretirali izid referenduma kot glas ljudstva proti Bruslju in obenem glas za samozadostnost. Sama menim, da je bil referendum predvsem izraz oziroma želja za ponovno vzpostavitev britanske identitete, ki jo je tabor Borisa Johnsona (Leave) povezoval z dolgo zgodovino angleškega imperija.
Volivci so izbirali med dvema strategijama, na eni strani kampanjo za Evropo, kjer so prevladovali racionalni ekonomski in finančni argumenti, in kampanjo proti Evropi, ki je temeljila predvsem na čustveno obarvani argumentaciji vrnitve k nekdanjemu britanskemu imperiju. Tesen izid glasovanja za odhod iz Evropske unije potrjuje željo angleškega ljudstva po vrnitvi k angleškim, in ne evropskim vrednotam.
Ustavnopravno je zdaj odprtih veliko vprašanj − kakšen bo nov odnos med Veliko Britanijo in EU; kako se bo vrnila suverenost angleškemu parlamentu; kako se bodo znotraj teh novih odnosov vzpostavili pogoji, v katerih se bo lahko angleški ekonomski in finančni prostor mirno razvijal. Večina odgovorov na ta vprašanja je nejasnih. Vse, kar je danes jasno, je le to, da večina Britancev sebe ne dojema kot Evropejce, temveč kot Otočane.
***
Dr. Veronika Fikfak je docentka na Pravni fakulteti Univerze v Cambridgeu, kjer poučuje angleško ustavno pravo, človekove pravice in mednarodno pravo.
