Tiskane izdaje
Z letošnjo prenovo je Park vojaške zgodovine znatno obogatil svojo zbirko vojaških letal. Trenutno najstarejše letalo v zbirki je reaktivni lovski bombnik F- 84 Thunderjet, letalo prve generacije reaktivnih letal, nastalih neposredno po drugi svetovni vojni.
Svetovni voditelji so namreč vedeli, da konec druge svetovne vojne ne pomeni obdobja stoletnega miru. Nekdanji zavezniki so le s težavo zadrževali sovražnosti in napetosti so se vse bolj stopnjevale, tako v Evropi kot na Daljnem vzhodu.
Izredno hiter razvoj novih orožij in vojaških sredstev se zato s koncem vojne ni ustavil. Predvsem v ZDA, kjer je bila vojaška industrija v polnem zagonu, so mrzlično razvijali nekatere tehnične rešitve, ki jih je konec vojne prehitel.
Veliko so k temu pripomogli projekti Hitlerjevih inženirskih ekip, ki so jih Američani zaplenili ob zasedbi Nemčije in jih pogosto z avtorji vred prepeljali na drugo stran Atlantika.
Ena takih iznajdb so bila reaktivna letala, ki med samo vojno še niso igrala pomembne vloge, takoj po njej pa doživela velik razcvet. Med prvimi reaktivnimi letali je tako že leta 1946 poletel F- 84 Thunderjet.
Osnovni model je imel še celo vrsto pomanjkljivosti, ki pa so bile v naslednjih letih z novimi različicami odpravljene. Med korejsko vojno je thunderjet pridobil sloves izjemno uporabnega in vzdržljivega lovskega bombnika, ki se je posebej izkazal v vlogah letala za podporo in hitrega bombnika, ki je deloval predvsem na nižjih višinah.
Letalo je prinašalo vrsto novih tehničnih rešitev; bilo je sposobno pretakanja letalskega goriva v zraku kakor tudi oborožitve z atomsko bombo. Skupno je bilo izdelanih 7524 letal F-84, polovico teh so kmalu dobile v uporabo zavezniške države.
Po sporu z Informbirojem jih je v okviru ameriške vojaške pomoči 167 prejelo tudi Jugoslovansko vojno letalstvo (JVL) v 50. letih 20. stoletja. Letala so predstavljala izjemno pomemben delež v ameriški vojaški pomoči Jugoslaviji, saj jih je skupaj prejela več kot 400. Tudi zaradi sodobne flote reaktivnih letal sp menda Sovjeti opustili misel na vojaško intervencijo v Jugoslaviji.
Jugoslovanski piloti ob novi pridobitvi – letalih Thunderjet. Foto: Fotocentar Odbrana, Beograd
Pivški Thunderjet F-84G s serijsko številko 52-2910 je bil proizveden v tovarni Republic Aviation (Farmingdale, New York) leta 1953.
Letalo je bilo dodeljeno evropskim enotam Nata, 20. junija 1957 pa je prišlo v Jugoslavijo kot ena izmed zadnjih dobav v okviru zahodne vojaške pomoči. V Jugoslovanskem vojnem letalstvu je dobilo oznako 10642.
Tehnična ekipa Jugoslovanskega vojnega letalstva ob letalu Thunderjet. Foto: Fotocentar Odbrana, Beograd
Prvotno je bilo še neobarvano, kasneje pa je pridobilo maskirni vzorec jugoslovanskega vojnega letalstva. Sprva je bilo postavljeno v sestavo 21. divizije oziroma 172. letalskega polka na letališče Zemunik pri Zadru, kasneje pa je služilo tudi v 82. letalski brigadi na letališču Cerklje ob Krki, kjer je bilo leta 1974 izvzeto iz operativne uporabe ob umiku tega tipa letal iz oborožitve. Kmalu zatem je bilo kot spomenik postavljeno pred vhodom na letališče Brnik.
Thunderjet v novem paviljonu Parka vojaške zgodovine. Foto: Arhiv Parka vojaške zgodovine
Po več kot 30 letih izpostavljenosti zunanjim vremenskim vplivom je bilo letalo v izjemno slabem stanju in potrebno temeljite prenove. Restavriranje je potekalo v več etapah med letoma 2008 in 2013, pri čemer je letalo dobilo barvno shemo, kakršno je nosilo na letališču Cerklje.
Prenovljeno letalo je bilo dve leti razstavljeno na zunanji ploščadi, letos pa se je preselilo v novozgrajen paviljon Parka vojaške zgodovine.
Thunderjet v novem paviljonu Parka vojaške zgodovine. Foto: Arhiv Parka vojaške zgodovine
Thunderjet še zdaleč ni veljal za nezanesljivo letalo, a se je kljub temu v Jugoslovanskem vojnem letalstvu z njimi zgodilo več resnih letalskih nesreč.
Ena takih tudi v vasi Slavina v bližini Parka vojaške zgodovine, ko je 28. maja 1963 iz neznanega vzroka strmoglavil F-84G z oznako 10553.
Delo je o tem naslednji dan objavilo daljši članek, kjer opisuje strahotno razdejanje: »Strašen pok in trušč padajočega kamenja, eksplozija in več metrov visoki zublji požara − vse v enem samem trenutku. Letalo se je razletelo na številne kosce, tri hiše so bile na mah porušene in v plamenih, ker se je vnel kerozin.
Posledice letalske nesreče v Slavini 1963. Foto: Arhiv Janko Boštjančič
Pravzaprav si vaščani Slavine ne morejo predstavljati, kako se je nesreča zgodila in kako je prišlo do strahovitega rušenja in moritve. Kot smo povedali, se je reakcijsko letalo popolnoma raztreščilo, tako da so razni kosi aluminija prileteli več sto metrov naokrog. Oba pilota pa sta pri nesreči našla strahotno smrt; njune dele so našli daleč naokrog raztresene po poljih, strehah in drevesih.«
Dejansko se je novinar zmotil, saj je bil pilot samo eden, ker je thunderjet enosed. Poleg njega je v nesreči umrl gospodar ene hiše Franc Boštjančič, pozneje pa za posledicami nesreče še sosed Matija Šabec. Več ljudi je bilo v nesreči opečenih ali drugače poškodovanih, nastala pa je tudi ogromna materialna škoda. Letalska nesreča je ostala globoko v zavesti tako prizadetih družin kot tudi vaščanov Slavine in okoliških vasi.
Posledice letalske nesreče v Slavini 1963. Foto: Arhiv Janko Boštjančič
Čeprav pogosto živimo v utvari, da lahko živimo odmaknjeno življenje in da se nas svetovno dogajanje ne tiče, nam včasih kos svetovne zgodovine prileti kar na domači prag.
***
Mag. Janko Boštjančič je vodja projekta Park vojaške zgodovine Pivka.
