Kdo bo potegnil vodo za našim sranjem?

Nekdo ga bo moral počistiti. Kako in kdaj, sta vprašanji za milijon evrov.

Objavljeno
19. februar 2016 12.01
Posodobljeno
19. februar 2016 12.01
Rok Tamše
Rok Tamše

Nadvse zabavno in zelo energično je bilo na koncertu reške skupine Let 3 v Kinu Šiška. Nisem glasbeni ekspert, a ta bend poznam že od njegovih začetkov. Všeč mi je njihova ustvarjalnost, kako znajo iz rokenrola potegniti nekaj več in s tem tudi občinstvu ponuditi glasbo ne samo v zabavo, ampak s svojimi provokacijami, akcijami, performansi in drugimi spremljevalnimi aktivnostmi na odru in zunaj njega tudi v razmislek. Saj veste, kdo in kje smo in kam gremo v tem ponorelem svetu, kjer je vse tako strašansko resno.

Letovci so v devetdesetih vzbudili pozornost širše javnosti na območju bivše Jugoslavije s tem, da so na koncertih opletali z ogromnimi penisi. Pri njih ni pardona v besedilih niti v izvedbah na odru. So udarni, prepričljivi, brezkompromisni, vulgarni in predvsem iskreni. Zanje ni tabujev, pa če se je treba prebiti s kurcem do vere, bombardirati Srbijo in Čačak, kajpada zgolj v umetniškem jeziku. Radi se slačijo, kot kleni Hrvati oblačijo tudi v srbske narodne noše, ne prav izklesana telesa krasi tudi erotično perilo, košati črni brki so trdno zasidran zaščitni znak tudi med njihovimi zvestimi privrženci od Triglava do Đevđelije.

Na novem albumu in koncertni turneji med drugim sporočajo, da Angela Merkel serje. Na njihovih špilih se bohoti velika plastika, upodobljena Angela Merkel med veličastnim opravljanjem velike potrebe. Kot da bi se po več kot dveurnem koncertu vsi skupaj olajšali, potem ko smo dobili odlično dozo rokenrola, serviranega z norčavim opozarjanjem na vse sranje, ki se dogaja v zmedeni Evropi. Pogosto se na straniščni školjki porodijo izjemne domislice ali se najdejo še tako zapletene rešitve za delikatna vprašanja današnjega časa. Morda bo nekega dne nemška kanclerka res prišla iz svetega prostora in narekovala novo smer sodobne Evrope brez političnih napetosti, begunske krize, s ponovno najdeno univerzalno evropsko in nacionalno identiteto narodov na stari celini.

A vendarle, sranja se je nabralo toliko, da bo nekdo to moral počistiti. Kako in kdaj, sta vprašanji za milijon evrov, morda bo izplačilo kar v dolarjih, rubljih ali jenih, če bo šla dobra stara gospa rakom žvižgat. Pa ne Merkelca, temveč Evropa. Še sreča, da imamo kritične komentatorje vsega nakopičenega sranja, ki nas ohranjajo budne, hkrati pa nam kažejo, da čisto vsega v tem življenju ne gre jemati smrtno resno, saj se s tem samo blokiramo. Nad politikante, korupcijo, pohlep, plenjenje skupnega dobra, pasti religij in še kaj se je vredno spraviti z zvrhano mero humorja in žlahtnimi provokacijami. Če že hočete biti slišani, kaj šele uslišani. Verjetno se je najhuje zadušiti v lastnem sranju. Zato naj vas ne bo strah potegniti vode. Tudi če je zasral kdo drug.