Tiskane izdaje
Poroka je za nekatere najlepši dan v njihovem življenju. Marsikatera predstavnica nežnejšega spola o njem razmišlja že od mladih let, kot o svojem, najlepšem, najsrečnejšem, skratka naj naj dnevu. Pozneje je na marsikateri poroki vse točno določeno, vsak detajl izdelan, dodelan, premišljen - prostora za napake ni. Super.
Nato pa dobim klic, naročilo za poročno torto. Seveda je potreben sestanek, ker se po telefonu vsi detajli pač nikoli ne dorečejo. Tak sestanek traja tudi do dve uri. Najpomembnejši je izgled poročne torte. Kar je razumljivo. Barvna tematika poroke je, na primer, belo- oranžna, in, kot vse, mora biti tudi torta v teh barvah. Odlično, se strinjam. Nato sledi točno določeno cvetje, ki je tudi tema celotnega dogodka - in posledično vprašanje, ali je možna torta tudi s tem cvetjem.
Pritrdim. Možna.
Na koncu pa pridejo na vrsto okusi torte. Pri tem so ljudje načeloma bolj skromnih želja, hočejo čokoladno, potem eno sadno in če je torta v treh nadstropjih, še sadno-čokoladno. Ok, si rečem. Preprosto. Toda globoko v sebi me zaboli. Ne tako preprostih zadev, rad ustvarjam, si mislim. Potem jima predlagam kaj bolj odbitega, zanimive kombinacije okusov, a odgovor je ziheraški, raje ne, da bo torta za vse okuse. Ok, si mislim, ne bo šlo. Ne drezam več. In dogovorjeno, torta je bela, prevlečena s tako imenovano tičino maso, ki je v osnovi sladkor in je bele barve, dodamo trak, ki je oranžne barve, torta je na stojalu, ki je tudi bele barve, cvetje je sveže in tematsko. Super, ni kaj, ampak - kaj pa okus? Halo?
Naj slehernega bralca tega članka na hitro podučim, da je vsaka torta, preko katere je položena tičino masa najprej premazana z masleno kremo, s katero je narejena ''izolacija'' tičino mase, da se le-ta ne topi. Sladkor v tej masi namreč veže nase vlago iz krem, ki so v torti, posledično se masa začne topiti, tega pa nočemo in zato vsi naredimo masleno zaščito. Tu se pa začne. Meni osebno je to totalno neužitno, posebno če je torta sadna, k sadju pa nikakor ne sodi maslena krema. In marsikateri bralec si bo priklical v spomin trenutek, ko mu je na krožniku pri strani ostal sloj te mase poleg umazane vilice.
Na porokah se zaužije veliko dobrot, ena zadnjih na poln želodec je torta. In dogajalo se je, da je bilo ljudem slabo po njej. Nič čudnega, še posebej, če je torta ena sama maslena krema, in čokoladna in sadna. Tu pa se zgrozim. Neužitno, ampak poroka je bila pa lepa, vsi so bili srečni, lepi, pogrinjki so bili poravnani, barvni odtenki so se ujemali, skratka vse je štimalo, no, samo nekaterim je bila torta prenasitna in je niso pojedli. Škoda. Res.
A ni vse izgubljeno. Nekateri smo za resne spremembe. Sam osebno ne delam maslenih polnil v tortah, ker jih ne jem. Ne dajem čez njih tičino mase, ker je ne maram. Zato pa torte sprejam s čokolado, ki je lahko tudi oranžne barve, če vi tako želite, po drugi strani pa - zakaj sploh bi morala biti torta s čimerkoli premazana ali oblita? Konec koncev je vse samo sladkor, da lepo steče čez njo, zakaj si ne bi drznili in si jo naredili v čokoladne krogle, ki se nato lepo odprejo in jemo torto kar iz njih. Ali bolje, ter seveda res drzno, zakaj ne bi vsak kos torte oblikovali v kozarec, nato pa kozarce enakomerno postavili v obliko večnadstropne torte? Seveda imaš zato lahko v njih največ okusov, tekstur in kombinacij. In to je najbolje, no, meni, ker mi vsaka torta ni dobra in tako torto sva si ne nazadnje naredila tudi z mojo sedanjo ženo. Vam povem, ljudje so bili nad prezentacijo navdušeni. Ostala je v spominu. In kar je najbolje, nikomur ni bilo slabo.
Gorazd Potočnik je slaščičarski mojster in lastnik podjetja Sladkozvočje.
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih strežemo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:
- Vasja Golar, pivovar, pivovarna Bevog
- Uroš Štefelin, kuharski mojster, Vila Podvin
- Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt
- Tajda Blazinšek, antropologinja in prostovoljka, Skuhna
- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic
