Tiskane izdaje
Pišem uvodnik za pregled najboljšega, kar je nastalo na področju oblikovanja kavarn in barov na tem svetu v zadnjih nekaj letih in skozi vse deviacije teksta se vleče rdeča nit, fascinacija nad velepomembno vlogo oblikovanja, ki se še posebej močno izrisuje ravno v primeru tako imenovanih hospitality interierjev. Primerjava s koncepti izpred stoletja, ko je cvetela mlada kultura kavarništva v Evropi, slika naravnost rajsko podobo sodobnega stanja oblikovalske stroke oziroma potrebe po njej.
Razmah kavarniškega segmenta urbane kulture je kaj kmalu imel za posledico odvod, ki je iz kofetarskega druženja izpeljal manifestacijsko dejanje in postal statusni simbol. A zanimivo je, da v začetni fazi oblikovanje kavarn pri tem ni igralo nobene pomembne vloge. Interierji so ostajali med seboj na pogled sila sorodni, generični in dekorirani kataloško v skrbi za dosego želenega, v hierarhično urejeni družbi določenega sporočila. Zelo sorodno kodeksu oblačenja in vedenjskim vzorcem. Prav tako kot je to razmerje neločljivo povezano danes, v času priseganja na navidezno originalnost posameznika in posameznega interierja, permanentno iskanje »novega«.
In to iskanje novo drugačnega s pomočjo oblikovanja je navzoče povsod, od urbanih središč do ruralnih kotičkov. Oblikovanje kot da je doseglo klimaks. Nekoč, v nedolžnem obdobju modernizma, je namreč živela mantra »oblikovanje v vsako vas«. Ko bo oblikovan zadnji kos pohištva, zadnja vilica in poslednja WC-metlica, bo življenje kvalitetnejše, funkcionalnejše in v splošnem tudi lepše. Včasih se mi resnično zazdi, da bi morali biti tu nekje ...
V tej situaciji se mi tako pogosto poraja vprašanje, zakaj se pogosteje ne multiplicirajo kakovostno oblikovane stvari?! Zakaj se preverjeno kakovostne, funkcionalne in lepe stvari zgolj prav na fino ne prilagajajo, a v osnovi ponavljajo? Od kod ta neuničljiva želja po permanentnih novotarijah, inovativnosti za vsako ceno in za vsako situacijo, ne glede na to, ali je ta sploh želena ali ne? Razumem logiko posla, interes oblikovalskih birojev po novih in novih projektih. A priznajmo si, da je hkrati, zgolj korak, dva stran vse skupaj, vsa ta individualnost, prav tako kot pri oblekah, videti prekleto poenotena! Vsa ta drugačnost se zlije v eno prekleto uniformnost.
To pogrevanje novotarij pa ima zelo prekaljenega pajdaša. Oblikovalci so se v tej točki poročili s potrošniškim kapitalizmom. Oziroma se vsaj zaročili s tovrstno logiko. Tu so našli svojo nišo in zajezdili val z roko v roki z investitorji tega okolja. Danes lahko oblike, ki so resnično najlažji del našega poklica, razlagamo in razlagamo v neštetih objavah projektov, a pravzaprav se vse skupaj ne vrti več v tem miljeju. Avtonomija oblikovalske stroke se je preselila iz oblike v »user's experience«, uporabniško izkušno.
Saj, morda smo končno dosegli ideal modernizma, osvoboditev od oblike, a spajdašenje s kapitalistično logiko nekako ni bilo del tistega manifesta. Pač cena, ki smo jo morali plačati, da bi zdaj lahko jurišali po globalnem trgu, klesali identitete, ki svobodneje kot kdaj prej prehajajo iz osebne ravni na internet in fizični prostor. Ta sprega je zares vir kreativnosti, oblika je zgolj logična posledica z dodanim kančkom osebne inspiracije.
In vsa ta produkcija generira samo ekspanzijo, vretje čez rob. Zdi se, da sodobni interierji ne tekmujejo v svoji atraktivnosti več samo med seboj, zares se trudijo pritegniti pozornost generacije drugačnih socialnih omrežij. In si izmišljajo in izmišljajo nove in nove duhovitosti. Tudi tako pogoste preklete kaprice investitorjev so nič drugega kot gorivo tovrstne kreativnosti. Brez teh kapric oblikovalske stroke danes preprosto ni!
In potem nekje na koncu dneva si kot oblikovalec prostorskih identitet priznam, da najbolj pristno in sproščeno uživam v prostorih, ki praviloma niso produkt oblikovalca. Ki preprosto nimajo pretenzije biti nekaj posebnega ... in ki jih seveda v na začetku omenjeni knjigi ni.
Andrej Mercina je arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG
* Aidan Cerar, urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije - RRA LUR
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
* Ana Osredkar, business development manager v Gorenje design studiu, soustanoviteljica zavoda Servis8 in service designer po srcu.
