Tiskane izdaje
Otok Iž, kjer si urejam misli in krepim mišice, je odkritje leta. Približno 200 stalnih priletnih prebivalcev in še enkrat toliko njihovega odseljenega potomstva se poleti zmeša s kakšnimi 500 prišleki, ki semkaj prihajajo kot iskalci duhovnih poti, dolgoletni povratniki ali naključni mimoidoči. Vsi skupaj se srečujemo v isti trgovini, v istem kafiču, v isti konobi, na isti klopci, na isti otvoritvi fotografske razstave v kuturnem domu, na kateri spontano doživimo kocine dvigajoč koncert dalmatinske klape iz sosednje vasi.
Vasi na Ižu sta dve, Mali in Veli Iž, med njima je posejanih nekaj zaselkov. Ob prihodu na otok skozi eno oko takoj vidiš zapuščenost in izumrtje, skozi drugo umirjen ritem, utečene poti, domačnost. Ko se navadiš majhnosti, ki jo ponuja zgolj sedem kilometrov asfaltirane ceste, se ti z dnevi sčasoma odpre še tretje oko in plast za plastjo odkrivaš drobne neubesedljive podrobnosti, ki jim ni konca ne kraja. Baš divno. Takšen turizem hočem v svojem domačem okolju, v Zasavju. Z malček več udobja, jasnosti in sodobnosti. Ravno toliko, da obiskovalec lahko dobi zemljevid sprehajalnih brezpotij med nasadi 17.000 oljk, si najame dobro gorsko kolo in v namestitvi ne potrebuje vsak dan kakšnega popravila nedelujoče kuhalne plošče, razpadle ročke za tuširanje ali zlomljenega stola. Drugače pa vse do potankosti isto. Preplet avtentičnosti, pristnosti in preprostosti, ki povožen od pehanja za nepotrebnostmi potrebuje nekaj časa, da je razkrinkan.
Avtentičnost je zanemarjena vrlina. Prekrita z urejenimi frizurami, zlikanimi srajčkami, pobeljenimi zobmi, zdepilirana, flambirana, retuširana. A ne na Ižu. Tukaj še kako pokončno stoji v prvi vrsti. Tukaj ni dino parka, vodnega tobogana, hrumečih vodnih skuterjev in glasnih nočnih barov. Ni niti trafike, vrtiljaka, policije, bencinske črpalke in ne bankomata. In če bi karkoli od tega bilo, bi izginil čar, izginila bi patina.
Avtentičnost pomeni ohranjanje stika s svojo bitjo. Avtentičnost pomeni strumnost v odločitvah, ko je potrebno nepovratno reči, čemu tu ni mesta. Avtentičnost pomeni občutek za izvor. Avtentičnost pomeni razumeti, kaj ni naprodaj. Pomeni biti pristen, izviren, edinstven. Tako v življenju kot v poslu.
Drugega septembra bo v oddaji Polnočni klub govora o inovacijah v turizmu. Z našim zagonskim produktom z družbenim učinkom Post-Apokalypsa, s katerim smo začeli v Zasavju vzpostavljati kreativni turizem s praznimi, industrijskimi prostori, smo bili povabljeni med goste oddaje. Tako smo imeli krasno priložnost predstavitve in promocije svojega produkta in zasavskega turizma. Avtentično turistično pozicijo slednjega vidimo v iskanju zgodb, izhajajoč iz industrijske dediščine z uporabo ustvarjalnega razmišljanja. V oddaji mi je voditeljica Vida Petrovčič zastavila vprašanje, ali bi bili pripravljeni v praznih prostorih prirediti viteške igre. Precej absurden prizor se mi je skotalil skozi misli. Nikakor ne. Ker to v Zasavju ni avtentično. Pa če nam kdo plača, da priredimo viteški turnir? Ne, ne in ne! Zasavju to ne pritiče in pika.
V Zasavju želijo ohraniti avtentičnost tudi na račun manjšega števila obiskovalcev. Foto: Polona Malovrh
Turizem je zelo hitro zelo oster dvorezni meč. Če te zavedejo prognoze te industrije in te prevzame blišč denarja, boš zelo hitro končal med kitajsko plastiko, povzročil nizkoprihodkovna delovna mesta v lokalni skupnosti in neumno obremenil okolje. Ne, v Zasavju si ne želim trume avtobusov, tisočev in tisočev obiskovalcev in nezavednega kupovanja suvenirjev.
Zatorej, ko pomagamo graditi nove posle in/ali ustvarjamo svoje, si moramo zapisati za uho, da je profitno usmerjen poslovni model zastarela filozofija. Tudi škodljiva in nepoštena. Truditi se moramo za posel, kjer ljudje ne gagajo za proizvodnimi stroji, ne varčujejo za počitnice pri plačilu 3 evre na uro na študentsko napotnico, ne vstajajo zjutraj slabe volje in ne zbolevajo za bolečinami v hrbtu, depresijo in ranami na želodcu. Truditi se moramo za zavesten in človeški posel. Truditi se moramo za posel, ki pripomore h pristnim, toplim medčloveškim odnosom, bogatim z ljubeznijo, prijaznostjo, humorjem, in ki je poln zdravja.
Boljši posel spreminja svet z veliko hitrostjo in ponosna sem, da smo s PUNKT-om del te spremembe. Še naprej bomo avtentični, ustvarjali avtentične produkte in projekte, sodelovali z avtentičnimi posamezniki in organizacijami ter s srcem na pladnju in z ostrino sulice stali s svojim vrednostnim sistemom. Ključ je v ljudeh, vse najboljše PUNKT!.
Biti ili sličiti* je bil napis na majici domačina, po občutku sodeč odseljenega svetovljana, ki se vsako poletje vrača v rodno vas in s katerim smo si tega nekega julijskega dopoldneva delili isto teraso istega kafiča, z istim pogledom na spomenik istega padlega partizana. Biti ili sličiti. Stvar odločitve.
* Si ali nisi
Tadeja Bučar je komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
* Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Marko Brumen, po izobrazbi ekonomist in kulturni manager, v prostem času pa zaljubljenec v festivale.
