Tiskane izdaje
Pa smo zakorakali v 2015, končno spet pospremljeni s snežinkami. Zame edini pravi prazniki. Tokrat sem že drugi teden povsem "off-line", brez tekočih dnevnih novic, maila in socialnih medijev. Šele ob prijaznem SMS opomniku iz uredništva se spomnim, da ljudje berejo tudi med prazniki. Zdaj pa napiši nekaj na dan po silvestrovem. Pogled nazaj v 2014 smo objavili že v Kreazinu, zatečem se lahko le še k top in flop rešitvam/doživetjem/storitvam leta. Tako, na prvo žogo. Pa mi misli še ne tečejo tako gladko. V fotelju ob peči se zato vračam k včerajšnjem večeru.
Letošnje silvestrovo smo preživeli v Bohinju, kjer je za spremembo, ob pravih zimskih razmerah, spet polno ljudi. Ob pogledu na letak z novoletnim programom se odločimo za doživetje "v novo leto brez greha" na Voglu. Prijetno preseneti tudi dejstvo, da Turizem Bohinj na vse prireditve organizira avtobusni prevoz. Zimsko doživetje in zabava brez skrbi. Pa pojdimo!
Med pripravami na večerjo si podajamo letak, na katerega smo naleteli v lokalni gostilnici, in skušamo razvozlati vozni red avtobusa. Uspe nam šele v tretje, ko razberemo princip branja odhodov od spodaj navzgor. Z večerjo smo morali kar pohiteti, če smo hoteli na vrh Vogla prispeti pred polnočjo. Zadnji avtobus namreč na spodnjo postajo žičnice pripelje pet minut pred polnočjo, kar bi pomenilo, da bi novo leto dočakali pod gondolo ali pa v njej. Tako se od doma odpravimo že ob osmih.
Od kampa v Bistrici, kjer naj bi bila avtobusna postaja, nas loči deset minut pešačenja. Na dovoz v kamp prihaja vedno več ljudi. Ker nikjer ni oznake za postajo, si vsi oddahnemo, ko zagledamo avtobus. Poltretji evro za povratno vožnjo in poln avtobus v dvajsetih minutah pripelje pod Vogel. Nihalka že čaka in za evrskega petaka (s konzumacijo) na osebo odpelje proti vrhu.
Na cilju se na videz velika količina ljudi porazgubi po poslopju in pred njim. Bar, v katerem bo novoletna zabava, je v drugem nadstropju poslopja žičnice. Ker smo očitno zgodnji, se odločimo še za sprehod in najboljši gorski jabolčni štrudel. Pravijo, da nad 1000 metri ni greha, nad 1500 metrov pa je greh, če ga ni. Opremljeni z naukom se odpravimo nazaj proti zabavi.
Deset minut pred polnočjo. V baru še ni prave atmosfere in obiskovalci se s prinešenimi steklenicami penine odpravljajo pred poslopje. Nad vrati je ura, ki pa, žal, ni uglašena z didžejem, oziroma obratno. Slednjega se od zunaj tudi slabo sliši in tako kar naenkrat gruče prijateljev praznujejo vsaka svoje novo leto v razmaku petih minut. Po voščilih in penini si zaželimo plesnih ritmov in zabave. Kljub svetlejšim rock trenutkom, didžej set spominja na istrsko teraso, zato se kmalu odločimo za prvi avtobus proti domu. Vozni red nihalke ni usklajen z avtobusnim, a po obisku strojnice se z žičničarji dogovorimo za zgodnejši odhod. Ob izhodu iz nihalke žičničar vsakemu poda roko in vošči. Avtobus, ki že čaka, nas varno pripelje domov.
Silvestrovo na Voglu, brez greha, je bilo doživetje. Iz 2014 smo izstopili in v 2015 vstopili varno in brez skrbi. Vedno znova me toplina in prijaznost ljudi, voznikov avtobusov, žičničarjev in gostincev, ki delajo z nasmehom med tem, ko se drugi zabavajo, opomni na pomembnost človeškega dejavnika za kakovost izkušnje. Turizem Bohinj je v zadnjih letih naredil velike premike z razvojem programov in dogodkov, o katerih nas obveščajo tudi preko spletnih in socialnih medijev. Sledite jim lahko tudi na Twitterju.
Ker pa ne morem iz svoje kože, sem ves čas razmišljala o potencialih, ki bi novoletno doživetje spremenili v nepozabno. Recimo, če bi novoletni program spremljal prijaznejši vozni red avtobusov in bi bila postaja vidno označena, bi se z družbo lažje organizirali in na pot odšli z manj negotovosti. Če bi nas ob prihodu na zabavo pričakala dobrodošlica, v obliki programa večerne zabave ali pozdravne pijače, ne bi odšli najprej v sosednjo gostilno in celo izkoristili konzumacijo. Skupno odštevanje do novega leta pa bi nam dalo občutek, da silvestrovo praznujemo z vsemi navzočimi in ne na mestnih ulicah.
Srečno in obilo greha nad 1500 metrov v 2015!
Ana Osredkar je soustanoviteljica iniciative zavoda Servis 8
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG.
* Aidan Cerar, urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije - RRA LUR.
* Matej Povše je fotograf in multimedijski ustvarjalec.
