Kreativno: Cena uspeha

Nismo vsi za vse. Pa čeprav današnja družba − ali trg, če hočete − pričakuje od človeka, da je vsestranski.
Objavljeno
04. maj 2017 16.27
Jernej Stritar
Jernej Stritar

Ste študirali zgodovino? Ni problema, zagotovo boste izvrsten predstavnik za stike z javnostjo. Ste oblikovalec unikatnega nakita? Oblikovanje spletnih strani vam ne bi smelo predstavljati posebnega problema. Ste izgubili službo? Čemu se razburjate, prihodnost je vendar v podjetništvu in samozaposlitvi. Sam imam srečo, da v življenju počnem prav tisto, kar sem od nekdaj želel početi, in se hkrati zavedam, da to postaja vedno večji privilegij.

Moje delo bi bilo neskončno lažje, če bi imel znanje in sposobnosti računalniškega programerja, vendar je pomankanje časa in volje to namero pospravilo v predal nerealiziranih želja. Morda prav v tistega, kamor sem nekoč odložil tudi tekoče znanje francoščine in nemščine. Tudi moje finančno stanje bi bilo morda boljše, če bi lahko delal nereflektirano in neprizadeto ter bi se v preteklosti znal ali želel videti, recimo, v oglaševanju oziroma če ne bi znal reči ne.

Če je podjetništvo obvezni pripomoček posameznika v džungli globalne trgovine, je kreativnost kot mantra na poti do domnevne samorealizacije. Priročnik preživetja lahko beremo nekako takole: kdor ni podjeten, si je sam kriv, da ni uspešen, neuspešen je zato, ker ni kreativen. Pomanjkanje podjetnosti in kreativnosti torej ne vodi do predpisane sreče. Tudi če stvari v resnici niso takšne, naj so vsaj tako videti: nazivi izvršnih kreativnih direktorjev in partnerjev v podjetju zvenijo bolje od oblikovalcev, tekstopiscev in espejevcev.

Slovenci smo bili od nekdaj nekoliko bolj univerzalni od drugih narodov. Majhen trg in omejeno jezikovno območje predstavljata omejitve, znotraj katerih je v le redkih poklicih mogoče postati (in ostati) specialist na določenem področju. Če nisi ravno zdravnik, odvetnik ali župnik, te ljudje prej ali slej vprašajo, ali je v tvojem poklicu mogoče preživeti. Logičen odgovor bi bil, da je mogoče preživeti v vsakem poklicu, če si dovolj dober, čeprav vemo, da v majhnih okoljih kakovost žal ni edina kompetenčna prednost.

Ko sem se odločal za svoj poklic, sem razmišljal takole: živimo v okolju, kjer se vsakdo spozna na vse, a to je le odmev nekega nerazvitega trga, ostanek obmoderne družbe, vstopili bomo torej v »klub razvitih« (natančno tako se je temu takrat reklo), v visokotehnološko družbo strokovnjakov na različnih področjih, ki se bodo povezovali v interdisciplinarne time. Takrat se mi je zdelo, da je prihodnost mogoče zarisati v nebo kot vzpenjajočo se črto, ni pa mi padlo na pamet, da bi lahko vzpenjajoča in padajoča krivulja predstavljali bolj veren prikaz tistega, kar je pred nami.

Tehnološki napredek je naredil svoje. Strokovnost se ne kaže več kot suverena in rezervirana pozicija redkih, zdi se namreč kot prekrivanje različnih področij, njihovo stapljanje v nejasno območje splošnega in neoprijemljivega. Sem to, kar pravim, da sem, za vse ostalo so/bodo tu algoritmi. Uspeti v določenem poklicu je v preteklosti pomenilo biti strokoven, delaven in imeti nekaj sreče. Zdaj se strokovnost, ki jo verjetno lahko vsi poklici uzrejo v ravnanju preteklih generacij, umika iz praktičnega ravnanja na področje načelnosti.

V območju neoprijemljivega je oblikovanje lahko tudi umetnost, arhitektura razvojna biologija, medicina astrofizika ali novinarstvo zgolj načelno ravnanje vsakogar pri sporočanju dejstev. Vsi pišemo bloge ali celo knjige, čeprav pogosto nimamo nič kaj pametnega povedati. V svetu, kjer si brez posebnega napora lahko karkoli, je uspeh v resnici valuta z nizko vrednostjo.

Jernej Stritar je oblikovalec vizualnih komunikacij, deluje tudi pod blagovno znamko IlovarStritar.

***

Kreativni blogi

Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...

S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:

Tadeja Bučar, komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.

Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.

Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.

Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.

Marko Brumen, po izobrazbi ekonomist in kulturni manager, v prostem času pa zaljubljenec v festivale.