Tiskane izdaje
Ta teden sem imela delavnico na Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani. Carica svetovalka me je nekega dne zasledila na Valu 202, nato me je začela spremljati in me končno pobarala, ali sem pripravljena izvesti kakšno delavnico ali predstavitev PUNKT-a. Seveda sem bila za, zelo za! Da, tudi prostovoljsko, saj močno verjamem, da je način odpravljanja brezposelnosti pri nas zgrešen, in če lahko z brezposelnimi delim svoje alternativne poglede na status brezposelne osebe, bom priložnost gotovo zagrabila.
Smešno je to, da sem tudi sama brezposelna oseba. No, takšen status imam. Na delavnici je sodelovalo 20 udeleženk, samih deklet, bila sem najstarejša med njimi. Pogled na učilnico, polno punc med 23. in 35. letom starosti, z višjo ali visoko in še višjo izobrazbo, je zelo očiten simptom tega, da je s sistemom, kot ga imamo, nekaj hudičevo narobe. Ali ustvarjamo neuporabne poklice ali pa smo preprosto nepravilno organizirani, da iz družbenih procesov in ekonomoske produkcije mirno izključujemo mlade potenciale na vrhuncu življenjske moči in jih zato, ker »ni služb«, odlagamo na plesnenje v inštitucije, ki temeljijo na nekem preštevanju poslanih prošenj za službe, ki jih ni. Rdeči alarm je že zdavnaj pregorel.
Verjamem, da je rešitev, ki jo iščemo, tudi v drugačni organizacijski strukturi. Organizacijske strukture in organizacijski procesi me strašansko zanimajo. Veseli me risanje organogramov, razmišljanje o povezavah med posameznimi elementi procesov, kaj je treba storiti, da bo nekaj funkcioniralo. Okrog česa smo organizirani? Okrog postopka, papirja, hierarhične pozicije ali nepotistično in okrog argumenta moči? Kaj pa če se organiziramo okrog namena, s katerim ali zaradi katerega nekaj počnemo?
Organizacijske strukture, ki so danes še vedno v obtoku, so nastale za potrebe in čase industrijske dobe. Ta je že davno mimo, še vedno pa uporabljamo njene načine organiziranja, ki ... No, ki so zastareli in preživeti. Spremenimo jih! Samoorganizacija! In to ne samo v anarhističnih gibanjih, tudi v poslu! Trenutno se študiozno ukvarjam s sistemom Holakracija in ob prebiranju kar naprej ploskam. Noro dobro, ko nas bo vse več ogranizacij organiziranih na tak način. No-ro!
Napačen način organiziranja nas zelo zavira. Primer: po končani delavnici na zavodu sva s svetovalko še malo poklepetali in glede na povratne informacije udeleženk sem predlagala, da v prihajajočem letu naredimo modul štirih delavnic. Bila je navdušena in nadušena sem bila tudi jaz, v glavi sem že oblikovala izobraževalni proces, okužena z listo veščin, ki jih potrebujemo v prihodnosti (pobrala sem jo nekoč nekje na spletu), s katero se zelo strinjam, pa tudi pomirja me: reševanje kompleksnih problemov, kritično razmišljanje, ustvarjalnost, menedžiranje ljudi, koordiniranje z drugimi, čustvena inteligenca, presojanje in sprejemanje odločitev, usmerjenost k storitvi, pogajanje, kognitivna prilagodljivost. Jih vknjižite kaj? Dodajmo še znanje programiranja in zaposljivi boste kot le kaj!
Navdušenje nad idejo o štirih delavnicah v prihodnjem letu je končal bizaren moment, ko smo se v prostoru, kjer se je 15 minut pred tem končala super učinkovita delavnica, ki smo jo vsi sodelujoči doživeli kot zelo pozitivno in konstruktivno izkušnjo, nenadoma pogovarjali o tem, naj na spletni strani poiščem obrazec in ga pošljem v centralno službo, kjer ga bodo potem obravnavali. In to ljudje, ki niso bili navzoči na delavnici, ki ne poznajo udeležencev, mene ali svetovalke in so jim konkretne stvari povsem in preveč abstraktne.
A to še ni vse, res ne! Kaj me je ta teden tako zelo razveselilo in še bolj zelo, zelo pomirilo? Prijateljici je doktor antropologije, ki se ukvarja z raziskovanjem načinov prehranjevanja, povedal, da bomo ljudje čez sto let rastlinojedi. No, mogoče čez dvesto. A da je to evolucijsko dejstvo. Da bo človek nehal jesti živali. Vesela kot radio! Vesela, da sem tudi na tak način del rešitve. Živel Nikola Tesla!
Tadeja Bučar je komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
* Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Marko Brumen, po izobrazbi ekonomist in kulturni manager, v prostem času pa zaljubljenec v festivale.
