Tiskane izdaje
Gram trenutka. Trenutka, ki nam ga po trenutnih marketinških smernicah predstavlja orodje za deljenje fotografij kot eno najbolj perspektivnih in nujnih samopromocijskih aktivnosti. Je brezplačno. In trenutno še edino orodje, na katero težko vplivamo s široko dostopno programsko manipulacijo. Zato pa zahteva prijeme, ki včasih nimajo nobene zveze z vsebino.
Poleti sem v enem izmed blogov, ki jih berete tukaj, zapisal: »Hvala, instagram, za spodbujanje razmisleka o fotografiji, preden se pritisne na sprožilec.« Bil je tudi vonj sivke. To je bil razmislek o »rekreativnem« uporabniku te aplikacije. Kljub odsotnosti preostalih čutil mu je treba priznati vsebinsko kreativnost.
Seveda je vsako tako množično spletno družbeno omrežje in vpliv na njegove uporabnike vedno tudi velik izziv za marketinške stratege velikih svetovnih podjetij. A ti niso osamljeni.
Tu smo mi, mikro podjetniki, ki moramo to biti v sili, čeprav bi se sami raje ukvarjali le s kreativo in vsebino. Vendar ne gre. Biti je treba tudi strateg pri podjetju »Moj Instagram«. Obstaja kar nekaj strokovne literature, ki te poskuša usmerjati, kako uspeti na tej platformi. Kaj so ugotovile raziskave uporabnikov, kdaj je najprimernejši čas za objavo fotografij, kako dolg opis fotografije je najprimernejši, koliko in kateri heštegi se uporabljajo za dosego cilja, kako pridobiti veliko sledilcev in katera številka sledilcev je tista, za katero dobiš medaljo in s katero postaneš nekaj vreden. Vreden v družbenem okolju in monetarno vreden za morebitne blagovne znamke in podjetja.
Sledijo zgodbe uspešnih. Predvsem zgodbe, kjer so podjetja zaradi velikega števila sledilcev in uporabe njihove blagovne znamke, bodisi na fotografijah bodisi zgolj v heštegu, uporabniku namenila mesečne denarne prilive. Tukaj ne govorim o »močnih« fotografijah, kjer nas zapeljeta likovnost in sporočilnost fotografije, ampak o fotografijah, ki zaradi avtorja in izdelka na njih predstavljajo nekaj zanimivega za morebitne odjemalce/kupce.
In kje se najdem potem sam? Nekje na poti do mojega posrednika, ki me pripelje do gledalca. Nekje na poti do urednika fotografije, do zbiratelja, do galerista. Vsi so na instagramu. Vsi spremljajo. Prek dobrih in konsistentnih objav so že prihajala naročila urednikov in želje po razstavljanju. Želje po tvojem delu. Tako piše v zgodbah uspešnih. In tudi sam bi rad bil tako uspešen, zato sledim tem predlogom.
Povprečno objavljam 1,5 fotografije na dan s pripadajočim besedilom, ki ni predolgo, vsebuje faktografske podatke in včasih tudi moje osebno videnje, nekaj stalnih heštegov ter odgovore na morebitne komentarje pod fotografijo. Trenutno predstavljam svoj portfolio in občasno objavim kakšen video. V načrtu so še moji vsakodnevni vizualni pogledi.
Če mi v novem letu želite vse dobro, postanite moji sledilci na instagramu (matejpovse) in všečkajte katero od mojih fotografij, za katero se še vedno trudim, da ostane v polju kreativnosti in v svojem bitu ostane to, kar mora biti − kreativno izražanje.
Matej Povše je fotograf in multimedijski ustvarjalec.
***Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Marko Brumen, po izobrazbi ekonomist in kulturni manager, v prostem času pa zaljubljenec v festivale.
* Tadeja Bučar je komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.
