Tiskane izdaje
Do nedavnega je bila v senci in prijetnem hladu Jakopičeve galerije na ogled pregledna razstava opusa fotografa Damjana Galeta. Fotografa generacije, ki si je v kratke hlače rezala prešvercane kavbojke, z zaraščenostjo odganjala pretirano resnobnost in s čikom v ustih ustvarjala profesionalizem. Če je kaj res navdušujočega, poleg same izjemne kvalitete razstavljenih del, je to ravno sproščenost, pa vehemenca in ne povsem pozabljeno pobalinstvo, s katerimi je tisti profesionalizem začinjen.
In tole je nostalgičen zapis, poletna senca in arhivske črno bele fotografije skupaj pač.
Iz perspektive generacije, ki ji pripadam in ki Galeta ni osebno doživela, so stvari krepko drugačne. Namreč, prav vsi, s katerimi sem govoril in so ga četudi samo bežno poznali, govorijo o njem najprej kot o osebi. Očitno je znal navduševati. Iz tega so črpali pozdravni govori na razstavi in uvodni zapis h katalogu razstave. A morda je njegova fotografija za nas, oddaljene od njegove osebnosti, še toliko močnejša. Kajti same fotografije, obešene v nevtralno okolje galerije, toliko močneje povedo vse to, kar opisujejo njegovi znanci in prijatelji. Še posebej tiste originalne, razvite v temnici.
Od samega začetka ti dajo jasno vedeti, da je bil to čas, ko sproščenost ni bila domena ene od strank, niti ne cinizem, temveč preprosto spirit časa. Ko se je resno delalo, a tudi resno zabušavalo. Resno tudi favliralo na ignorantsko frajerski način, s stilom. Za samo fotografijo na koncu to pomeni, da je preprosto večplastna, bolj živa. Verjetno iz strogo racionalne analize, seciranja »čistosti izraza in kompozicije«, manj perfektna, a toliko močnejša. A ko je govora o njegovem odnosu do dela, je govora o že prav obsedenem kratkohlačniškem perfekcionizmu. Totalni predanosti in brezkompromisnosti. A poglejte nato samo odrezan križ, vogal napušča, ki odleti iz fotografije, golobe in tavajoče mimoidoče, zelenje, ki buhti čez arhitekturo.
Čudovit tajming za razstavo je bil to. Tam v kleti Jakopičeve galerije je bilo poleg zapisanega moč videti tudi samo arhitekturo na skuliran način. In stoodstotno profesionalen. In to ravno skozi medij, ki je danes arhitekturo ponovno izumil in jo ustoličil v internetno dobo, a jo istočasno zreduciral na dokaj enoznačne podobe. Te so drugačne. Morda tudi zato, ker so bile neobremenjene z naročeno sporočilnostjo. Ker niso bile »dobičkonosne«, programske.
Še več, prav takšna, neperfektna je tudi arhitektura, ki jo fotografira. Čudovit par sta. Plečnik še ves divji, zaraščen in vsaj delno neobnovljen, arhitektura skupine Kras hudičevo vehementna, še posebej kar se detalja in natančnosti izvedbe tiče. Vsaj v tem totalno nasprotje današnjemu cajtgajstu. Zvonik piranske cerkve, razmetana polkna pod njim, kot vzeta iz De Sicovega filma, kompozicija istega zvonika z druge strani in divja organska rast mesta, grmada zidov in streh in pobožna bucika, ki jih drži skupaj.
Gre za prioritete. Delo so ene same odločitve. Je pomembnejša detajlna izvedba v celoti vidnega izteka vogala ali jo raje načrtno odrežem za generalno močno kompozicijo in pozicijo. Vedno se tehta in odloča na osnovi prioritet. In danes smo za razliko od tedaj v strogi obremenjeni premočrtnosti, ne spiritu. Ne zaupamo občutku, zares celo ne razumu, morda zares zaupamo samo še preračunljivosti.
Andrej Mercina je arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
***
Osrednja rdeča nit kreativnih blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Marko Brumen, po izobrazbi ekonomist in kulturni manager, v prostem času pa zaljubljenec v festivale.
* Tadeja Bučar, komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
* Ana Osredkar, pobudnica lokalnih Global Service Jam delavnic in soustanoviteljica zavoda Servis8.
Kreativne bloge lahko prebirate TUKAJ.
