Kreativno: Kultura v organizaciji* je vse

Ustvarjalnost je pomemben tvorec kulture organizacije. Zavoha se jo na kilometre daleč.

Objavljeno
05. maj 2016 17.55
shutter/jajce
Tadeja Bučar
Tadeja Bučar
Pred nekaj tedni sem moderirala ustvarjalno delavnico za sto ljudi, ki so prihajali iz več držav. Lep izziv, krasen poligon za testiranje izobraževalno-motivacijskega procesa, ki sem si ga zamislila. Naravnost obožujem eksperimentiranje in v motiviranju ljudi ter odstiranju jim pogledov neizmerno uživam. In se učim.

Moderiranje procesov, v katerih vedno znova spoznavam izjemno moč človekovih idej, neskončnost ustvarjalnega potenciala, samoorganizirano sinergijo (še pred kratkim neznancev, ki po uri ali dveh skupaj dihajo kot eno), doživljam kot potovanje v sanjskem svetu. Svet je eno in vsi se držimo za roke. Sam proces je seveda adrenalinska vožnja, ki jo moraš imeti vsebinsko in časovno pod kontrolo, a biti sočasno dovolj spontan in zmožen improvizacije, da sproti gradiš na tistem, kar se ti odvija pred očmi. Vendar oh in sploh, takšen ustvarjalni adrenalinski špric bi morali občutiti v vseh podjetjih, vsak dan, kar naprej, ne pa zgolj priložnostno za zabavno teambuilding aktivnost. Presrečna sem bila, ko smo ob koncu delavnice uvideli vsaj pet genialnih idej, ki so jih ti ljudje ustvarili v zgolj treh urah, in to v večernem času. Bil je to trenutek navdiha, upanja in zaupanja v človeka.

A vrnimo se v čas tedna pred tem, ko smo se z naročniki delavnice srečali na usklajevalnem sestanku. V dobre pol ure človek izve vse o kulturi nekega podjetja, organizacije. Čemu dajejo poudarek, kako obravnavajo svoje zaposlene, kakšni so njihovi partnerski odnosi, kaj je ključno gonilo delovanja. Je njihov način upravljanja ljudi po principu korenček-palica in kapaciteto zaposlenih izrazijo v stavku: »Ti ljudje niso taki, oni nimajo ravno mnogo idej«? Odnos, ki ga ima v konkretnem primeru srednji menedžment do zaposlenih, v trenutku izda popolno krizo korporativne kulture. Seveda ljudje nimajo idej, če idejam ne dajete prostora. Če ne spodbujate in negujete ustvarjalnosti, če le-tej ne dajete pozicije vrednote visoko na lestvici in ljudi ne povabite k idejam. Seveda ti ljudje v vaših očeh nimajo idej. In ti isti ljudje tudi komaj čakajo, da služba mine, da bo vikend in penzija.

Ustvarjalnost je pomemben tvorec kulture organizacije. Zavoha se jo na kilometre daleč. Naredi prijetno vzdušje in prime te, da bi kar takoj poprijel za delo. Organizacijska kultura, ki ustvarjalnost postavlja v ospredje, namreč v prvi vrsti spoštuje človeka. Kaj ni to lepo? Dobro je znano, da ustvarjalnost prihaja iz človeka, njeno občutenje ga samomotivira in izpolnjuje. Tako vse dokler kultura organizacije (in tudi če samo znotraj enega oddelka) ljudi postavlja v vlogo kanonfutra, v vlogo zamenljivega človeškega vira, v vlogo uporabi-izrabi-odvrzi, lahko mirno pozabimo na vse vizije, strategije in strašne načrte razvoja. Če klecamo na osnovni prvini, kot so medčloveški odnosi, tvoja blagovna znamka poraja dvome in enkrat se dvom zarije tudi v prodajne rezultate. Pa velikost podjetja tu nima nobene zveze. Vrednote so vrednote. Človek je človek. Če si svobodnjak, obrtnik s tremi zaposlenimi ali večtisočglava korporacija. No, seveda potem pridemo tudi do vprašanja produkta in ali je ta potreben temu svetu, ali je zaradi njega svet kaj boljši. Ampak to je že druga zgodba ...

Včasih sem sita vsega tega ugotavljanja. Komaj čakam, da bodo temelji, ki jih gradimo, dovolj močni, da se bomo lahko nanje oprli in čez noč premaknili Zemljo. Vse se spreminja, ljudje se prilagajamo in prilagoditi se mora tudi podjetje. Zgoraj omenjeno delavnico sem začela z vprašanjem: Kako naj torej podjetje reinovira svojo prihodnost? Danes odgovarjam: Tako, da bo ta temeljila na medčloveških odnosih.

Tadeja Bučar je komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.

****

Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...

S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:

* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.

* Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.

* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.

* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.

* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG.

****

* Organizacija je podjetje, je NVO, je javni zavod, je zasebni zavod, je krajevna skupnost ali društvo za čaščenje žuželk.