Tiskane izdaje
Po pogovorih z domačini sem ugotovil, da jemljejo vse veliko bolj dramatično in osebno. Nimam sicer občutka, da imajo Hrvati raje svojo državo kot mi ali da imajo manj gospodarskih težav ... Imajo pa nekaj, kar jim, pogled usmerim proti prvemu manjšemu hribu, dviguje nacionalno pripadnost - rdeče-bela šahovnica. Popolnoma vseeno je, ali vam je všeč ali ne, iz stališča brandinga je grafična rešitev odlična in, najpomembneje, neskočno aplikativna. Točno to, kar državni simbol mora biti. Da je podoba šahovnice celo na kopalkah, pa je popolnoma subjektivna presoja okusa ...
Kje se je torej zataknilo nam? Po neki teoriji smo izbrali slovanske barve, ki jih ne znamo ponotranjiti. Na prireditvah, kjer se res pokaže naš nacionalni ponos - smo perpartes najbolj športni narod sveta - prevladujejo zelena, modra in bela barva v sicer precej smešnih krojih, a vendar smo se s temi barvami že davno veliko bolj zlili. Naš glavni simbol - grb, ki ima sicer dobro zgodbo, pa je žal za nekatere popolnoma neaplikativen, saj do danes očitno še ni nikomur uspelo narediti iz njega kar koli uporabnega. Vsaka ustanova lahko prosto po prešernu izbira elemente, vse od risov, rožic in druge navlake. A je res tako težko uporabiti klasični "chevron"-vzorec?
S tem bi bili grafično prepoznavni, a bistvo vsega so širše aplikacije in boljša zgodba. Spomnimo se lipovega lista, ki je bil v devetdesetih takoj prepoznaven simbol. Imeli bi res lepo zastavo, pripovedovali zgodbe o starodavnih lipah, delili bi lipov čaj, peli pesmi o zelenečih lipah in pili lipov sirup. Promocijska darila bi povzdigovala našo staro obrt in oglaševal bi se najbolj zelen košček Evrope ipd. Kaj se je le zgodilo z listom in zeleno?
Lipov list ima torej vse, grafično rešitev, zgodbo in širino aplikacij, manjka pa tisti bistveni presežek, ki bi iz nas naredil viralno uspešnico, če že ne najdem boljše besede. Imamo namreč edinstveno ime, v katerem se skriva vse, kar potrebujemo - sLOVEnija. Zakaj ime še ni bilo nikoli uporabljeno na pravilen način? »I feel love« v nekem nesmiselnem kvadratu res ne more biti presežek. Lepi promocijski videi, ki sežejo samo do Trojan, pa tudi niso več dovolj. Zgodba se piše kar sama. Vse, kar potrebujemo, je srce, ki bi ga povsod vklesali. Cvetele bi poroke in zaobljube, stregli bi najlepše kave, lectovo srce bi simboliziralo našo prijaznost in obrtniško predanost delu, blagovna znamka Radenska bi spet postala naša ... Promocijskih aplikacij bi bilo neskočno, prav tako grafičnih rešitev in kočno bi se počutili povezani po liniji z Goričkova v Piran in nikakor nas ne bi več zamenjevali s Slovaki.
Nacionalni ponos se vedno začne z narodnimi simboli, ki morajo biti tako dobri, da jih je mogoče ponotranjiti. Ko bomo dosegli to raven, si bomo znali med sabo pomagati in mogoče nam celo uspe. Čas je že, da naredimo nekaj v tej smeri.
Gregor Žakelj je art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Aidan Cerar, urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije - RRA LUR.
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
* Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
