Kreativno: Malo denarja, veliko skupnosti
pet, 13.03.2015, 09:00
Kreativno: Malo denarja, veliko skupnosti
Skupnostne storitve lahko odlično dopolnjujejo javne. Zato je pravo vprašanje, kako zagotoviti čim več tovrstnih storitev.

Pred približno stotimi leti so začeli množično proizvajati avtomobile. Lahko ste kupili kateri koli avto, le da je bil črn Ford T. Kupcev to niti ni preveč motilo, avto je avto. Približno isti čas kot Ford T se je razvila tudi socialna država. Ta je garantirala določene ekonomske, politične in družbene pravice. Socialna država je jamčila soglasje med delom in kapitalom, in kot je zagotavljala enake črne avte za vse, je zagotavljala tudi enake in standardizirane socialne pravice. Šlo je za nekakšno masovno proizvodnjo javnih storitev. Poskrbljeno je bilo za izobraževanje, zdravstvene storitve, socialne transferje, ustanove so skrbele za tiste, ki so to potrebovali, skupnostna sodelovanja pa so vse bolj nadomeščale ustanove, specializirane za določeno storitev.

Če danes kupujete avto, morate izbirati med množico raznovrstnih avtomobilov, modelov, izbrati morate barvo odbijačev, celo barvo lučk na števcu morate obkrožiti. Koncept postavljanja potrošnika v središče ni povezano le z oblikovanjem produktov, ampak vse bolj tudi z ustvarjanjem oziroma oblikovanjem (javnih) storitev. Gre za pomembno novo področje znotraj kreativnega sektorja. S postavljanjem uporabnika (v tem primeru bi lahko rekli tudi potrošnika) v središče ni prav nič narobe, konec koncev, kdo pa naj bo v središču storitve, če ne prav on? Le da je uporabnik v primeru javnih storitev v prvi vrsti državljan.

Če si potrošnik lahko kupi namesto avtomobila francoskega proizvajalca, ki ni predvidel roza osvetlitve armature, italijanskega, ki to možnost nudi (brez doplačila, zraven pa vam uredijo še zavarovanje z asistenco, ter se namesto vas znebijo vašega starega avtomobila), si državljan drugega ponudnika pogosto težko izbere. Države so na svojih področjih namreč nagnjene k monopolom, kar je zadnje čase precej zoprno, saj zaradi zategovanja pasu začenjajo krčiti izvajanje standardiziranih javnih storitev, to pa možnosti oblikovanja novih storitev v javnem sektorju omeji.

Nekateri sicer zagovarjajo vpeljavo podjetniške konkurenčnosti na področje javnih storitev, torej vpeljavo prostega trga ponudnikov storitev, vendar sem do tega pristopa nekoliko skeptičen, saj je konkurenca na področju ponujanja javnih storitev pogosto enostavno nemogoča, prav tako pa izbira ponudnika na podlagi najnižje cene nikakor ni garancija za kvalitetne javne storitve. Zato sem bolj naklonjen participaciji deležnikov v oblikovanju javnih storitev.

Zavedam se, da nisem nobena posebnost, takšno ali drugačno participacijo v oblikovanju politik predpisuje ali pa vsaj priporoča danes vsak drugi evropski projekt. Resnici na ljubo gredo ti visoki ideali marsikdaj v cvet. Ljudem se pač ne da v vseh primerih participirati, soodločati, svetovati in razlagati, kaj bi hoteli in česa ne bi ... Čeprav včasih vse to prav z veseljem naredijo, še posebej, kadar razumejo domet svoje participacije. Tako se vsake toliko oblikuje skupnost, ki participacijo v oblikovanju določene storitve preseže s tem, da se sama postavi v vlogo izvajalca te storitve. Seveda to ne nadomesti neke javne storitve v celoti, jo pa lahko odlično dopolnjuje in to ravno tam, kjer pogosto najbolj šteje - na ravni vsakdanjega življenja v lokalnem okolju.

Zadnjič sem naletel na primer nizozemske vasi, v kateri so občani prevzeli del skrbi za svoje starejše, saj je bila vas premajhna, da bi v času splošnega varčevanja lahko financirala izvajanje te storitve in starejši so bili primorani obiskovati večji kraj v bližini. Tako so vaščani na prostovoljni ravni začeli skrbeti za svoje starejše. Prostovoljci so vzdrževali prostore, ki so jih starejši uporabljali, vzdrževali skupnostni vrt, pomagali starejšim na domu ter organizirali razne delavnice in to je prispevalo k višji kakovosti življenja starejših občanov te vasi. Sodelovanje znotraj skupnosti je na specifično lokalen način organiziralo storitev za starejše tako, kot so jo ti najbolj potrebovali.

Seveda tovrstna storitev ne nadomesti javnih zdravstvenih storitev, recimo zamenjave kolka. Jasno vam bo lokalna skupnost v primeru, da rabite nov kolk, bolj težko pomagala. Lahko pa skupnostne storitve izvrstno dopolnjujejo javne, s tem se verjetno strinjamo vsi. A pravo vprašanje je, kako do več tovrstnih storitev?

Pogosto se premalo zavedamo, da so bistveni zanesenjaki - po navadi jih je med dva in pet, nato pa se okrog njih nabere večja skupina, ki potegne za seboj skupnost. Ti so za ustvarjalni razvoj javnih storitev lahko ključni, saj na eni strani poznajo svoje (skupnostne) potrebe, na drugi pa imajo zanos, kakršnemu smo redko priča. Tako je pogosto partnerstvo med skupnostmi uporabnikov določene storitve na eni strani, in ponudniki te storitve na drugi temelj ustvarjalnih javnih storitev. Še najbolje pa je, če je prekrivanje med tema dvema skupnostma - uporabnikov in ponudnikov - kar se da veliko.

V času, ko se sredstva, namenjena javnim storitvam, zmanjšujejo, so lahko prav energija in zanos teh nekaj posameznikov, ki mobilizirajo skupnost, ključna. Vprašanje pa je, če je to prav - da vpad javnih sredstev nadomeščamo z energijo in zanosom posameznikov in skupnosti, pogosto neprofesionalcev -, ter kako to urediti v obliko, ki bo pravična?

Aidan Cerar je urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije - RRA LUR

***

Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...

S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:

* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec

* Ana Osredkar, soustanoviteljica zavoda Servis8, business development manager po poklicu in service designer po srcu

* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.

* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar

* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG



Kreativno: Malo denarja, veliko skupnosti

Foto: Igor Zaplatil

Prijavi sovražni govor