Tiskane izdaje
Odkar sem začela pisti kreativni blog, pri prijateljih in znancih ves čas poizvedujem, kaj bi si želeli brati, oziroma o čem bi hoteli, da pišem. »Know thy user!« oziroma »Poznaj svojega uporabnika!« pravimo v oblikovanju, usmerjenem v uporabnika.
Med pogovorom o mojem razumevanju vloge »dizajnerskega razmišljanja« in njegovega umeščanja med »vitko«, »okretno« in druge start-up principe dela oziroma reševanja problemov, me je sogovornik pred kratkim vprašal, ali sem svoja razmišljanja kdaj že kje objavila. Odkar sem se vrnila s krajšega popotovanja po eni izmed azijskih držav, prvič sama in brez načrta, me bližnji nagovarjajo, da moram to izkušnjo nujno nekam zapisati. Drugi, ki me zadnje mesece spremljajo v iskanju osebne redefinicije, pa hudomušno namigujejo na druge avtorje, ki po novem pišejo o duhovni rasti.
Potem pa spet ista zgodba, tri dni pred oddajo prispevka se sprašujem, o čem naj pišem. Na koncu vedno prevlada tisto, kar mi je v danem trenutku najbližje, stanje duha, ki ga potem razgaljam občestvu medmrežja, tistim, ki redno berejo zapise, in tistim, ki bodo po naključju moje ime uporabili v iskalnem nizu Googla (You wish:).
Ampak blog naj bi bil zapis osebnih razmišljanj. »Blog je tvoj mikrofon,« so mi prišepnili. Torej, kaj želim oziroma imam tokrat povedati?
Misli mi ves čas uhajajo k pred kratkim izdani knjigi Jedrt Lapuh Maležič Težkomentalci. Knjiga je prvoosebna izpoved doživljanja zdravljenja v ustanovi za mentalno zdravje in posredno pričevanje o pozitivnih učinkih kreativnega izražanja v samem procesu zdravljenja. Iskriv, humoren in avtentičen zapis zelo intimne narave, ki je po mojem mnenju hkrati pomemben prispevek k boljšemu razumevanju doživljanja klinične psihiatrične diagnoze za splošno javnost, svojce in prijatelje, zanimiv pa je tudi za psihiatre.
Jedrt je moja prijateljica še iz otroštva in njeno zgodbo od blizu spremljam že ves čas, z izjemo nekaj let, ko sem bivala v tujini. Ob branju knjige me je najbolj presunilo, kako sem njeno intimno doživljanje zdravljenja ves čas dojemala popolnoma površno. Hkrati jo občudujem, kako je vsa ta leta obiskovala tečaj kreativnega pisanja, objavljala kratke zgodbe in celo zmagala na Proznem mnogoboju. Kreativno pisanje jo je pospremilo skozi doslej največje izzive, danes živi polno življenje v istospolnem partnerstvu, ima prečudovitega sina, s svojim literarnim prvencem pa podira tabuje in okvire konvencionalne percepcije mentalnega zdravljenja in istospolne usmerjenosti.
Jedrt mi predstavlja navdih, ne samo z vidika osebne rasti, ampak tudi kot ustvarjalka. V otroštvu sem pisala gledališke igre, v najstniških letih sem se poigravala s poezijo, med študijem sem se zakopala v fantazijske in znanstvenofantastične knjige. Odkar sem v službi, pišem zgolj še kreativne briefe, strategije in poročila. Ta blog je zame priložnost, da se ponovno izrazim v »kreativnem« pisanju, zato še vedno vztrajam v iskanju prave mešanice osebnih razmišljanj in rdeče niti kreativnosti, ki bi pritegnila bralce. Vaja dela mojstra!
In ne, nisem še obiskala tečaja kreativnega pisanja, si pa vsakič znova rečem, da zdaj bo pa res treba.
Ana Osredkar je vodja za tržne in potrošniške raziskave v Gorenju, pobudnica lokalnih Global Service Jam delavnic in soustanoviteljica zavoda Servis8.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG.
* Tadeja Bučar je komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec
