Tiskane izdaje
Komplicirati ni težko. V današnji poplavi informacij hitro izgubimo fokus, ne ločimo smisla od balasta, brezkončno kopičimo podatke, in česar nimamo, kupimo s par kliki. In se mimogrede izgubimo v navlaki in se stvari zameštrajo.
Pred dobrim desetletjem je bilo, ko sem se prvič zavestno zavezala odkompliciranju. Prišla sem z enega od potovanj. Takrat sem končno dojela relativnost časa in se jezila nad suženjstvom, ki nam ga povzročajo stvari in njih lastništvo. Hotela sem se znebiti vsega materialnega, tudi svojega fizičnega telesa. Ni šlo več kot par minut. Meja med užitkom, ki ti ga daje osvobojenost od stvari, in užitkom, ki ti ga dajajejo stvari, je tanjša od najtanjšega lasu.
Danes vem, da sem se takrat naučila odpovedovanja stvarem. Do zadnje potankosti se spomnim, kako se mi je pretrgala popkovina z materialnimi dobrinami. Kakšno olajšanje, ničesar ne potrebujem! Sposobnost odpovedovanja stvarem (tudi podatkom in odnosom) je ena ključnih vrlin, ki nam pomagajo do preprostosti. Ubij svojega glavnega junaka, te učijo v scenaristiki. Odpovej se tistemu, brez česar misliš, da ne moreš. Odvzemi bistvo.
Zakaj zasledovati preprostost? Med drugim zato, da si v skrajno omejenih okvirih lahko ustvarjalen. Da znaš delati s tem, kar ti je na voljo. Da iz nič ustvariš rešitve. Da znaš uvideti, kaj imamo in kaj bomo s tem. Da razumeš in spoštuješ robne pogoje ter z eksperimentiranjem prideš do nečesa atipičnega, drugačnega. In da si razumljen.
Če hočemo, da stvari ostanejo preproste in se ne zakomplicirajo, je ključno tudi odnehati. Znati je treba odnehati. Seveda lahko vedno naredimo še več in še bolje. Ampak zakaj? In do kam? Življenje ni tekma. Na vekov veke se mi je nekoč vtisnila misel, da umetnik svojega dela nikoli ne konča, ampak ga zavrže. Ja, delo ni nikoli končano. Vedno lahko napišem še bolje, domislim še bolje. Znati odnehati, ko je dovolj. Dovolj kopičenja informacij, hiperanaliziranja vseh stalnic in spremenljivk, izboljševanja. Vedno bodo odprti projekti, sporočila v nabiralniku, zaznamki na družabnih omrežjih, neodgovorjeni klici, potrebe naročnikov in sodelavcev po korekturah, nove zamisli. Dovolj je. Perfekcionizem načenja zdravje. In je zelo precenjen.
Doslej sem se na temo odkompliciranja naučila tudi to, da se je za zasledovanje preprostosti treba umakniti informacijam, ki kričijo po tem, da jih uporabiš, se umakniti znanemu in se prepustiti neznanim impulzom. Ko se takole vržemo iz cone udobja, se stvari postavijo na svoje mesto. Postati neveden. Nekih odgovorov pač nikoli ne bo. Ali pa bodo morda prišli. Ne vemo. Sprejeti nevednost.
Potovanja so najboljši način za vadbo preprostosti. Sploh potovanja v tako drugačno kulturo, kot je Japonska, kjer se trenutno nahajam. Tu se izgubim, nič ne vem in ne razumem, si burkam domišljijo in s precejšnjo lahkotnostjo prenašam nenormalno srkanje nudeljnov, za kar sem na domačih tleh srkajočega sposobna pokončati. Tudi čudim se veliko. Obraznim zaščitnim maskam, interaktivnim WC-školjkam, grelcem pod mizo (kotatsu), priklonom in oboževanju češnjevih cvetov. Čudenje pomaga pri ohranjanju preprostosti. Gledati na svet z otroškimi očmi.
Naj zaključim. Za ustvarjalnost je sposobnost odkompliciranja ter razumevanje in prakticiranje preprostosti ključno. Le tako se lahko tvoj genij sporazume z genijem drugega. Le tako si lahko razumljen in tvoja ideja dobi vrednost. Biti preprost je umetnost. In preprostosti ne gre zamenjevati z dolgočasnostjo.
P. S.: Delavnica Enostavnost v razmišljanju me še čaka. Na okus sem prišla kot testna zajčica, ni bilo lahko.
Tadeja Bučar je komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
* Ana Osredkar, vodja za tržnih in potrošniških raziskave v Gorenju, pobudnica lokalnih Global Service Jam delavnic in soustanoviteljica zavoda Servis8.
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG.
