Tiskane izdaje
S poletjem se je začelo zanimivo obdobje, ko je nenadoma začelo naraščati zanimanje za naše storitve. Oblikovalsko mišljenje (design thinking) in storitveno oblikovanje sta zapisana v dokumentacijah evropskih projektov, vedno bolj sta zastopana na poslovnih konferencah, o njiju se govori v tradicionalnih kreativnih krogih in svetovalnih podjetjih. Medtem ko v tujini že sodelujem pri projektih z naročniki, kot je agencija evropske investicijske banke, in nacionalnimi infrastrukturnimi ponudniki, pri nas šele začenjamo sodelovati z državnim ustanovami, bankami in interesnimi združenji. Res da v Slovenijo nekateri trendi pridejo z zamikom, imam pa občutek, da se njihovega osvajanja lotevamo na drugačen način, bolj previdno, zadržano in včasih zgolj zato, ker smo v to prisiljeni.
V tujini se zdi, da so organizacije resnično predane in usmerjene k raziskovanju potencialnih novih možnosti in načinov dela. Novosti, naj bo to nova tehnologija ali poslovna praksa, v podjetjih preizkušajo na pilotnih projektih in zanje namenjajo zadostne finančne in človeške vire. Zavedajo se, da je tveganje finančne investicije v primeru uspešnega poskusa uvajanja novosti manjše, kot če se tega sploh ne bi lotili. Inovacijske iniciative so del poslovnih procesov. Prostore, v katerih poteka interdisciplinarno delo, polnita prijetna vznemirjenost in pričakovanje, vzpostavljajo se nove povezave ljudi in idej, gojita se želja in samozavest za preizkus novih konceptov v praksi. Tam ne nastajajo inovacije, ampak se izobražujejo zaneseni inovatorji.
V Sloveniji imam včasih ravno nasproten občutek. Ne mislim, da ne bi bili radovedni in odprti za nove tehnologije in pristope. Zdi se mi le, da za to našo radovednostjo nemalokrat stojijo druge motivacije. Pri nas gre delegacija poslovnežev na sejem v Nemčijo ali na obisk v Silicijevo dolino in nazaj pride polna vtisov in novih buzzwordov. Kar so videli drugje, moramo posnemati tudi pri nas, da bomo v koraku s časom in se bomo lahko kosali s konkurenco. Kot da se novih stvari lotevamo zato, ker moramo »mi tudi«, in ne, ker bi dejansko hoteli prevzemati nova tveganja in se podajati na pot v neznano.
Vtis imam, da v teh trenutkih vidimo zgolj potencialne uspešne rezultate in spregledamo, da so na poti do njih potrebne sprememba organizacijske kulture, nadgradnja kompetenc ter prenova procesov in opisov delovnih nalog. Inovacijske iniciative so pilotni projekti, eksperimenti v kontroliranih okoljih, ločenih od dnevnega načina poslovanja in s tem z omejenimi možnostmi, da bi njihovi rezultati kdaj ugledali luč sveta. Nemalokrat organizacije zanje ne namenijo dovolj finančnih virov, po prvih neuspehih in odsotnosti takojšnih dobrih rezultatov obupajo ali pa niso pripravljene na potrebne organizacijske spremembe. Želijo si hitrih in gotovih rezultatov.
Angela Duckworth v svoji knjigi Grit govori o tem, da sta za uspeh potrebna strast in vztrajnost. Ko v organizacijah uvajamo design thinking, pravimo, da je uspeh že, ko navdušimo in prepričamo enega samega posameznika. Ta bo kasneje zagotovo kakšno od metod in orodij začel uporabljati pri vsakodnevnem delu in v organizaciji sprožil prve spremembe v načinu dela. Do večjih sprememb v celotni organizaciji pa je dolga pot, za katero je potrebna predvsem vztrajnost. Poleg tega moramo vzpostaviti okolje, ki nove načine dela podpira in spodbuja. Za to pa sta po mojem mnenju potrebna pogum in vizija vodstva.
Sprašujem se, kako dolgo bo pri nas zdržal ta novi val zanimanja za design thinking. Da to ne bo spet nekaj, kar bi sicer vsi hoteli preizkusiti, seveda na neboleč način, kasneje pa bo dejanska osvojitev tovrstnega načina dela, ali pa kakšnega drugega novega pristopa, postala preveč naporna, tvegana in se bomo hoteli vrniti v stare, udobne tirnice. Ali nam manjkata tista iskrena radovednost in vztrajnost in kar je na koncu nemalokrat odločilno, vera v to, da zmoremo?
Ana Osredkar je vodja tržnih in potrošniških raziskav v Gorenju, pobudnica lokalnih Global Service Jam delavnic in soustanoviteljica zavoda Servis8.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG.
* Tadeja Bučar je komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
