Tiskane izdaje
Turkish airlines so poslednji mohikanec na Brniku, kar je svojevrtsen dokaz, da so res letalska firma z največ destinacijami na svetu in z eno največjih flot letal. Na lestvicah najbolje ocenjenih družb so praviloma krepko pred vsemi evropskimi. A ne bom pozabil, kako so me uspešno »izgubili«, kako so na napačni let prijavili psa, ki bi moral potovati z menoj, kako so se med vzletom razlile termovke s pijačami, ki naj nam bi jih nudili med letom. Ker je poslovni razred pač spredaj, prav tako kot kava in čaj, je bilo to očiten del doplačila prvih sedežev, ob povsem neprizadetem kabinskem osebju. »Smo šlampasti, a pripeljemo vas kamorkoli želite.« Razumem, makes sense, in kupim. Tako kot Ryanairu vedno znova odpustimo. S ceno.
Pozicioniranje blagovne znamke je hudičevo delo. Nujno si je razjasniti, kar si včasih težko priznamo, kaj je zares vrednost, ki jo posedujemo, seveda vrednost v odnosu do drugih.
Tu doma tako pogosto poslušam debate o pozicioniranju Slovenije. Kje smo drugačni, kje smo boljši in za kaj, za hudiča, naj se odločimo. Že sama raznovrstnost smeri, ki jih nakazujejo vprašanja, odslikava stanje, v katerem vlada predvsem različnost. V Sloveniji preprosto ni enopomenskih odgovorov. Vsaj zdi se mi tako. In to se mi zdi tako lepo.
Mešanica vsega po malem, morda nekoliko pretenciozno bi lahko rekli, od vsakega pobrano najboljše in sestavljeno v dišeči putpuri. A po drugi strani je težko prodajljiva ta roba, ki ni ekstremna, ki je ni moč zaobjeti z enozložno enopomenko. Sonce, dež, sneg, gore, morje, ravnica in vse vmes, vse to, kar poslušam od otroštva, na razdalji par ur vožnje.
A prav ta kompleksnost, ki jo lahko pustimo živeti in je ne tlačimo v merilo kratkega slogana, je zares nekaj tako naravnega. V naravi pač ni omenjenih instant hitrih poti. In posledično jih ni v jedru trajnostnega življenja, ki bije v sozvočju z njo. Tudi ne trajnostnega oblikovanja ali trajnostne arhitekture. Tiste, ki razume dolgoročno logiko širše slike okolja, ki nas živi in deluje karseda skladno z njo. Toplotna črpalka s pumpe, sončne celice na strehi ali električni avtomobil so majhni koščki v celostnem mozaiku, nikakor pa sami po sebi niso odgovor. So pa prodajljiva roba, saj vsaka zase premore jumbo plakat privlačnost.
Je lahko tu nekje tista priložnost Slovenije, ki jo tako vneto iščemo? Tu, kjer pustimo soobstoj različnosti ali si ga celo drznemo spodbujati? Da nato vztrajamo na tej poziciji. Nismo Silicijeva dolina nr. 125, ne meka avtomobilske industrije, ne meka adrenalinskih športov, ne termalna destinacija. Kot tudi ne samo gore in ne samo jezera. Temveč vse to in še kupe in kupe drugih stvari, ki jih počnemo. Sočasno.
Da bi takšna kompleksnost lahko živela, je seveda v istem paketu treba sprejeti tudi ponotranjenje tolerance in empatije. In nadalje, kaj ni lekcija tolerance, ki jo s tem dobimo na nivoju narave ali industrije ali turizma, tudi odskočna deska za razumevanje tega istega pojma v drugem kontekstu? Družbenem, na primer.
Andrej Mercina je arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
***
Osrednja rdeča nit kreativnih blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Marko Brumen, po izobrazbi ekonomist in kulturni manager, v prostem času pa zaljubljenec v festivale.
* Tadeja Bučar, komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
* Ana Osredkar je vodja za tržne in potrošniške raziskave v Gorenju, pobudnica lokalnih Global Service Jam delavnic in soustanoviteljica zavoda Servis8.
Kreativne bloge lahko prebirate TUKAJ.
