Tiskane izdaje
Ljubljana ni prvo mesto, v katerem se je odprla razprava o javnem prostoru in pravici do mesta. Gre za relevantno razpravo, ki je zadnje tedne prišla nekoliko bolj do izraza, predvsem zaradi zapore javnega prostora okrog Križank.
Mogoče vas bom na tej točki nekoliko razočaral, saj se bom ravno tej temi ognil. V zadnjih tednih je bila dovolj obdelana, da ste si lahko ustvarili lastno mnenje. Vseeno pa jemljem primer za nekakšno izhodišče razmišljanja o dostopnosti kulturnih prireditev, saj se je med ostalim pojavilo razočaranje nad tem, da dogodkov v Križankah ni več mogoče poslušati iz sosednjega parka. Nič nimam proti zastonjskemu poslušanju koncertov, le vedno, ko sem pokušal poslušati koncert izza ograje Križank ali bežigrajskega stadiona, sem bil na koncu precej razočaran. Razen, da sem srečal znance iz srednje in z njimi pil pivo, je bila izkušnja bolj klavrna.
Živimo v času povečujočih se dohodkovnih razlik. Del družbe si tako ne more več privoščiti dražjih koncertov, razstav ali predstav. Stik z različnimi kulturnimi zvrstmi je lahko za posameznika koristen. Tako v smislu splošne kakovosti življenja kot tudi za spodbujanje ustvarjalnosti. Vsemu skupaj lahko rečemo kulturni kapital in kot vsako obliko kapitala lahko tudi kulturnega investiramo. No ja, na nek način. Vsekakor pa je kreativni sektor tisti, ki temelji na vložkih kulturnega kapitala.
Poznamo namreč vsaj tri vrste kapitala: finančnega, ki se nanaša na to, kaj imamo. Socialni kapital se nanaša na to, koga poznamo, kulturni pa na to, kaj znamo. Recimo, kako se vedemo, čemu se smejimo, kakšne šale stresamo in da vemo, da je bil Albert Camus pravzaprav kami za povrh pa še Tujec. Bistvo pa je v izmenjavi različnih oblik kapitala, eno za drugo. Recimo Vito Corleone pošlje Micaela na cenjeno univerzo ter mu tako omogoči pridobivanje kulturnega in socialnega kapitala. Precej pa gre za nohte tistim, ki imajo vseh treh oblik kapital bolj malo.
Mnogo ponudnikov vrhunskih kulturnih dogodkov je subvencioniranih z javnimi sredstvi. Na žalost smo priča splošnemu trendu zmanjševanja teh sredstev. Kakorkoli, javni denar je pač javen, davke pa plačujejo tudi revnejši, naša družba pa temelji na solidarnosti. Zato se mi zdi pravično omogočiti udeležbo na (z javnim denarjem podprtih) kulturnih dogodkih tudi tistim, ki te možnosti nimajo. Obstajajo sicer brezplačni kulturni dogodki, teh ni malo, in veliko jih je prav v redu. Samo predvčerajšnjim smo v mestu lahko izbirali med koncertom na Mestnem trgu, kinu na Kongresnem, Trnfestom in Mladimi levi, katerih vstopnina letos temelji na samoprispevku, kar me je navdušilo - vsak po svojih zmožnostih je moj priljubljen rek.
Vseeno pa bi morala biti kultura bolj dostopna tudi na ravni vrhunskih dogodkov in razstav. Vsaj v določenem deležu vstopnic. Ena od možnosti se mi zdi pavšal desetih odstotkov brezplačnih vstopnic za tiste, ki si jih ne morejo kupiti. Tako ti dogodki ne bi bili dostopni le tistim s finančnim kapitalom, torej debelo denarnico in tistim s socialnim kapitalom, torej tistim, ki poznajo nekoga, ki jih lahko vrine na listo gostov, ampak tudi tistim brez.
Seveda to ne bi rešilo vprašanja družbene neenakosti in zakaj je v med uspešnimi kreativci več tistih z zaledjem visokega finančnega, socialnega in kulturnega kapitala, vseeno pa lahko nekaj prinese k širši razporejenosti ustvarjalnosti v družbi. Ali se bo to odrazilo v profitu kogarkoli ali ne, je drugo vprašanje, vendar profit je, tako kot kapital, lahko tudi družbene ali kulturne narave.
Aidan Cerar je urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije − RRA LUR
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec
* Ana Osredkar, soustanoviteljica zavoda Servis8, business development manager po poklicu in service designer po srcu
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG
