Tiskane izdaje
Angleščina operativno omogoča globalizacijo na vsakodnevni ravni, Google Translate jo je dopolnil z uvedbo latovščine, ki to komunikacijo poenostavi do vsakomur dostopnega nivoja. A bistva diskrepance ne vidim v latovščini, ki še pogosto zavije v neželeno stran, dejstvo je, da čeprav zadenemo s prevodom nivo maksimalne profesionalnosti, pravi pomen ostaja tam nekje v Zalivu, Indiji, Rusiji ...
Tako gre to pri nas v biroju: stvari so praviloma »urgent«, videti je, kot da imajo to v genskem zapisu. Že ko se informativno pogovarjamo o oblikovalskem projektu, pa potem, ko se naročijo, oblikujejo, pa ko se izvajajo, ves čas je tu nekje v bližini ta nuja po »urgent«. Tu za Bežigradom, v biroju, je bilo to razumljeno kot potreba po hitrejšem delu, po maksimalno učinkovitem iskanju pravih odgovorov na prava vprašanja. Po pospešitvi tempa, a seveda brez vpliva na kvaliteto, ta nikakor ne sme biti vprašanje, slišim zadaj stranko.
A »urgent« pravzaprav ni pomenil tega. Bil je pravzaprav klic po pozornosti, nikakor ne klic po hitrejšem delu, še manj pa po hitrejšem reševanju problemov. Kot da se življenje vrti in oplaja iz njih. Kaj če so problemi nekakšno vsakodnevno duševno prehransko dopolnilo, ki ga je treba prav počasi prežvekovati, dati namakati vsaj 24 ur prej, del problema vedno puščati na dnu, da se dobrodušne acidoprojektne bakterije prenesejo na nov problem − balastne snovi, ključna sestavina! Balastne snovi problema so pravzaparav njegovo bistvo. In kdor to razume, ve, da poanta soočenja s problemom ni v njegovi rešitvi, ampak v njegovem počasnem prežvekovanju, izbljuvanju, ponovnem vnosu ... reciklaži pravzaprav! Mislim, da je to edina reciklaža, ki jo poznajo v krajih okoli Zaliva. Kajti tam so najboljši mojstri reciklaže problemov daleč naokoli!
Po dveletnem obdobju bolj ali manj konstantnega sodelovanja s Kuvajtom se mi tu sredi Züricha, kjer nastaja ta zapis, resnično zdi, da smo na tem koncu Zemlje obsedeni z reševanjem problemov v smislu dokončne rešitve. To je absolutno raison d'etre našega dela. Izkušnja odnosov, ki smo jih v zadnjih letih razvili s pomočjo Google Translate, pa je, da so problemi tu okoli nas − preprosto so − in naj bodo. Ko sila ponosni predstavimo oblikovalsko rešitev, ki naslavlja jasno strukturiran problem interierja, problem, ki smo ga s stranko skupaj definirali na seriji sestankov, naše stranke ne pokažejo hudega navdušenja, vsaj ne takšnega, kot bi ga pričakovali ali si ga želeli. Morda jim je žal, ker smo ubili problem.
Torej deadline, totalna obveza za dokončanje vseh del na interierju mošeje, ki jo oblikujemo v Kuvajtu, je bil december 2014. Slovesno odprtje je bilo načrtovano za pred koncem leta, ljudje so nestrpno čakali, da bi lahko v miru začeli moliti. Zdaj, meseca maja vse kaže, da »se bo« totalna obveza, smrtno resni deadline, premaknil za pol leta v junij 2015. Vmes je bilo veliko folklore v raznih oblikah besnenja in sočasno veliko poslušanja besa s primernim lokalnim razumevanjem le-tega. Na srečo smo bili oblikovalci, ki smo po naše hudičevo resno vzeli deadline in bi na prav enak način razumeli besnenje, bili izvzeti iz tega. A priznam, že samo opazovanje tega včasih hudo čustvenega, impulzivnega obnašanja je bilo hudičevo stresno. Za ljudi, ki resno rešujejo probleme, seveda.
Se mi pa tudi zdi, da bi predvsem kreativni poklici morali znati ceniti to lebdenje med problemi, to permanentno iskanje ravnotežja med reševanjem in obnavljanjem problemov. Gre za stanje priložnosti, na prvi pogled nestanovitno stanje, ki je seveda še kako povezano s kreativnim reševanjem ... lastne riti. Vaja dela mojstra in ima lahko hkrati tudi pozitivne stranske učinke na naših strokovnih področjih!
Inšalah!
Andrej Mercina je arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG
* Aidan Cerar, urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije - RRA LUR
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec
* Ana Osredkar, soustanoviteljica zavoda Servis8, business development manager po poklicu in service designer po srcu
