Kreativno: Smo grafični oblikovalci neumni?

Celostna (grafična) podoba je preveč pomembna, da bi jo zaupali oblikovalcem.

V preteklosti pogosto uporabljena krilatica, ki jo je izrekel ne spomnim se več kateri (pa saj ni važno) od fdvjevskih oglaševalskih gurujev. Izrečena misel meri na to, da so grafični oblikovalci v osnovi nezadostno izobraženi in seznanjeni z ustrezno metodologijo, s katero je mogoče izvesti analitični del projekta ter končno vrednotenje učinkov videnega v širšem kontekstu. Enostavno povedano: grafični oblikovalci ne znajo razmišljati, zato rabijo nekoga, da bo razmišljal namesto njih.

Oblikovanje celostne grafične podobe je v resnici kompleksen projekt, ki zahteva multidisciplinarnost, ki pa jo lahko v analitični fazi dosežemo z združevanjem v večje time, po principu »več glav več ve«, v sklepni fazi vrednotenja pa z raziskavo javnega mnenja. To je recept, s katerim v osnovi ni nič narobe, a z recepti v biznisu je tako, da vsi kuhajo po njih, večina hrane pa ima kljub visoki ceni enak, torej slab okus.

Naziv poklica grafičnega oblikovalca v okvirih definicij iz prejšnjega stoletja danes resno jemljejo samo še šole, ki živijo od prodaje sanj, in podjetja, ki v skladu s pravilnikom o sistematizaciji delovnih mest zaposlujejo praviloma izvedbene oblikovalce. Izdelavo celostne grafične podobe ponuja na svojem ceniku vsaka malo večja fotokopirnica. Logična trditev, ki izhaja iz ugotovljenega je: obstaja celostna grafična podoba tipa A, ki je preveč pomembna, da bi jo lahko delal kdorkoli, medtem ko je celostna grafična podoba tipa Ž lahko delo kogarkoli.

Po takšni logiki so v preteklosti velika podjetja praviloma naročala celostne grafične podobe A pri (velikih) oglaševalskih agencijah. Rezultati so povsod okoli nas. Kakršnikoli že so, je tega kriv naročnik, ki ne posluša ali pa je brez okusa - bi potem rekli izvajalci na štiri oči. Pa so grafični oblikovalci dovolj kredibilni, da bi samostojno izdelali celostno grafično podobo tipa A?

Pri vseh množično zaželenih poklicih je tako, da jih opravlja preveč ljudi. Za nekatere poklice posebej velja, da je potrebno imeti za doseganje odličnih rezultatov posebne sposobnosti oziroma talent ter pripravljenost narediti več in bolje. Oblikovalcev, ki bi znali presegati ozke oblikovne okvire in razmišljati interdisciplinarno, to razmišljanje pa vizualizirati v najboljši možni meri, je malo.

Tudi splošno mnenje praviloma ne prepoznava grafičnih oblikovalcev kot kompetentnih in zaupanja vrednih, ko govorimo o nalogah, ki presegajo vsesplošno razumevanje oblikovanja. Večina oblikovalcev, žal, tovrstne predsodke potrjuje. Prijateljica, sicer družboslovka, mi je nekoč omenila, da so na drugem mestu njene osebne lestvice neumnih ljudi, sestavljene po vrsti poklica, oblikovalci; dramski igralci so na prvem.

Toda grafični oblikovalci kot so Paul Rand, Alan Fletcher, Paula Scher, Michael Bierut, Vince Frost, Jonathan Barnbrook pa še kdo, potrjujejo, da je mogoče projekt celostne grafične podobe narediti izvrstno ter ga celo nadgraditi v celovit projekt, ki jasno, učinkovito ter navdihujoče izraža pomen tržne znamke, še več, doseže njeno brezčasnost. Ti posamezniki - oblikovalci, kreativni direktorji, svetovalci, psihologi in filozofi v eni osebi - potrjujejo kreativni potencial design thinkinga. Tudi mnogi člani ustanovnih ekip uspešnih startupov so po poklicu grafični oblikovalci. Recept, kako to doseči, bi bil neprecenljive vrednosti. Pa ne obstaja. Obstajajo le ljudje, ki so nekaj dosegli.

Ko primerjamo obe praksi, torej obče razumljen poklic oblikovalca z nekaj omenjenimi prebojniki, se zdi, kot da gre za dva različna poklica. Mogoče pa ravno zato oblikovalski stroki ne uspe prepričati politike in gospodarstva, da je oblikovanje ključno pri vzpostavitvi viskoko konkurenčnega gospodarstva. Mogoče se tudi zato zdi, da stanovske organizacije združujejo ljudi, ki v resnici nimajo nič skupnega.

*****

Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...

S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:

* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG.

* Tadeja Bučar, komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.

* Aidan Cerar, urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije - RRA LUR.

* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.

* Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.

* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.