Tiskane izdaje
Ampak res, končno lahko za spremembo rečem, da stvari tečejo v pravi smeri. Zadnjič sem se nekaj malega razburjal, ker so uradniki Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in ministrstva za kulturo zamujali in zavlačevali z nekim obskurnim, samo 9,5 milijona evrov vrednim razpisom za nevladne organizacije. Za projekt, o katerem bi letos morali že poročati, pa ga niso še niti začeli. Ker se akterji menda ne morejo dogovoriti o načinu in modelu delitve. In glej si ga no, baje so se stvari uredile, akterji dogovorili in razpis bo, pravijo. Evo, verjamem in živim v pričakovanju.
Če je k tej spremembi prispeval kak učinek srdite jezice? Jasno, da bolj ne kot ja − je pa bilo zelo občutno, da se je − menda − vsaj bralo. V tem primeru bo tokratni blog bolj ali manj razočaranje za razburjanja željne, saj je vsaj enkrat za spremembo vse v najlepšem redu.
Evo, na primer: že leeeeeeeta razlagam vsem poslušanja voljnim (nevoljnim pa še raje), da je kultura tista, ki daje mestom značaj in imidž, v najboljših primerih pa še identiteto. In je s tem preprosto bistven gradnik turistične ponudbe, ali pa vsaj marketinga.
In eto, glejsigano, tudi pri nas se premika; oktobra 2016 je sam nacionalni svet za kulturo objavil vabilo na javno sejo z zvenečo temo »Slovenski festivali v kontekstu slovenske kulture in hkrati nacionalne strategije za turizem kot tudi lokalnih strategij za turizem«. (Dve leti po tistem, kar se Zagreb promovira po Sloveniji kot mesto festivalov, pa vendar). Kajti, kot so napisali, pripravlja se nov nacionalni program za kulturo, ki bo veljal od leta 2018. Še več, pripravlja se tudi nova strategija slovenskega turizma za obdobje od leta 2017 dalje − ki v letih 2018 in 2019 kulturo opredeljuje kot nosilno tematiko promocije. (Pustimo ob strani, da se Zagreb že vsaj dve leti promovira po Sloveniji kot »mesto festivalov«.) In še, da so v pripravi tudi turistične strategije posameznih lokalnih skupnosti, »med drugim Mestne občine Ljubljana«. Ne vem sicer, zakaj so Ljubljano posebej izpostavili, predvidevam pa, da verjetno zato, ker z razvojem kulturnega turizma krepko zaostaja za preostalimi mesti v Sloveniji?
Glede na to, da si domišljam, da so festivali moj užas in moja furka in da ima moj lepi Maribor kar nekaj festivalov, ki bi lahko prispevali k turistični ponudbi mesta in se z dodatno promocijo krasno razvili ... ni bilo druge, kot da skočim na dolgo pot čez Trojane. Še več, v lokalni program kulture smo pred leti celo zapisali, da naj bi Zavod za turizem Maribor posodobil svojo strategijo in ji dodal poglavje o kulturnem turizmu. Zato, da bi enkrat za vselej vedeli, kaj je in kaj ni prioritetna kulturna prireditev, ki lahko računa na različne oblike promocije tudi s turističnega vidika. (Dve leti kasneje na to še vedno čakamo, ampak hej, saj se ne mudi. Če smo že na tri turistične table ob avtocesti čakali približno tri leta, ni hudič, da ne bi do konca 2020 enkrat vmes dobili še pogavja o vlogi kulture v turizmu. Glede na to, da bo to očitno nacionalna tema promocije ... bo gotovo šlo lažje ... mar ne?)
Tudi zasedba gostov seje NSK je kar obetala, tako geografsko kot tudi starostno in žanrsko je bilo vsaj za silo dovolj raznoliko, če že ne v ravnotežju. Še več, med vabljenimi so bile tudi ključne osebnosti iz Slovenske turistične organizacije ter ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Če pri takšnem pomembnem vprašanju končno sedejo skupaj relevantni akterji, potem ta stvar res ne more biti napalna, mar ne?
In res, bilo je super poučno. Gostje, ki delajo festivale, so govorili o − festivalih. O tem, kako jih razumeti, kaj so njihove osnovne, življenjske ovire in bolj malo o turizmu. Saj ne da ga ne bi hoteli, ampak v bitki za obstoj, ki se ponavlja iz leta v leto, je pač prekleto težko sanjati še strategije nagovora turistov, sploh če ti pri tem ne pomaga nihče iz stroke. Turistične − ali pa vsaj marketinške, da se razumemo.
Gostje, ki ne delajo festivalov, pa teh prvih niso ravno slišali, so pa zato toliko več govorili o tem, da bodo v pripravo koncepta promocije slovenskega turizma na temo kulture akterji gotovo povabljeni k sodelovanju. Da posamezna ministrstva − za kulturo, za zunanje zadeve in MGRT tudi na tem področju dobro sodelujejo. Da še sicer ni točno jasno, koliko je sploh kulturnih festivalov v Sloveniji (videti je, da ne poznajo najbolje, kako deluje portal Culture.si) in da je pravzaprav vse v redu, samo še kolege s finančnega ministrstva je treba prepričati v to, kar razviti že dolgo prakticirajo − da se finančna vlaganja v kulturo izplačajo. Eni in drugi pa so malo prebledeli ob ugotovitvi, da menda ne obstaja univerzalen sistem rangiranja festivalov, s katerim bi si lahko pomagali pri presoji. Kar seveda ni res, samo včasih je pač treba kje kaj prebrat.
Sicer pa, so sklenili govorci, ki ne delajo festivalov − najprej morajo tako ali tako objaviti razpis, s katerim bodo izbrali zunanjega izvajalca za izdelavo Operativnega načrta trženja kulturnega turizma Slovenije 2017-2020 aka ONKULT. Kultura, saj veste, je tako izmuzljiva, da potrebujejo zunanje specialiste. In res so ga objavili, že takoj decembra 2016. In tudi izbrali, predvidevam.
Kajti že aprila so nekatere kulturne organizacije, ki so bile prisotne na seji NSK, dobile vabilo na »delavnico za pripravo Operativnega načrta trženja kulturnega turizma Slovenije«. YAY, pa ne da bo vsaj ena strategija v kulturi narejena z dejansko participacijo akterjev v kulturi!? (Ok, morda niso bili vabljeni vsi, ampak − tako in tako je bila delavnica v Ljubljani za, khm, osrednjo Slovenjo). Da operativni načrt trženja tudi v resnici nastaja v tesnem sodelovanju z deležniki s področja turizma in kulture − in da resnično vabijo ključne partnerje z bogato kulturno ponudbo? Noro. Takšen pristop velja samo podpreti, pa tudi reference izvajalcev so obetale, saj so za očitno bolj podjetno Ljubljano že konec leta 2016 (!) pomagali sestaviti nove Strateške smernice razvoja kulturnega turizma v Ljubljani za obdobje 2017−2020. (In tudi tu metodološko vzorno, kolikor je mogoče razumeti).
Samo vprašanje časa je bilo torej, da STO s temi delavnicami pride v Podravje. In s Podravje seveda mislim Maribor, evropsko prestolnico kulture, kjer domuje kar nekaj omembe vrednih festivalov. In glej, skoraj res − naslednja delavnica je bila v začetku maja na − Ptuju. Ker prestolnica mikroregije Panonska Slovenija. Kamor spada tudi Maribor. Kar sem zvedel slučajno po − twitterju. No prav, saj sta v resnici tako Ptuj kot Maribor bila evropski prestolnici kulture. Uradno. In ne bomo komplicirali za par kilometrov gor ali dol.
Malo manj pa je navdušil odgovor STO o adremi vabljenih. »Adrema deležnikov v turizmu« Hm. Kaj pa zdaj? Kajti ali kultura na vzhodu Slovenije več ni deležnik v turizmu, saj ne poznam nikogar, ki bi vabilo dobil ... ali pa ...hm, ne vem, kje in kaj se je izgubilo v prevodu iz centra Slovenije na njeno obrobje.
Pa saj ni pomembno, vidim pa, da nova strategija že zdaj daje rezultate, kar me veseli. Ptuj je, recimo, takoj maja že izdal prav lično pripravljeno dvojezično brošuro »SUMMER + FESTIVALS« v nakladi 10.000 izvodov, v kateri izpostavljajo sicer ne toliko festivale, vsekakor pa veliko zanimivih kulturnih dogodkov − od umetniških do bolj narodnozabavnih.
Še več! Da ne bi čakali na te nepodjetne in neprofitne kulturnike, ki se turističnega pristopa šele učijo, je MGRT kar direktno financiralo zagon krasne nove festivalske ideje, ki je, predvidevam, dovolj turistično usmerjena (navsezadnje ima na izjemno dobro oblikovani spletni strani, katere URL vsebuje tudi razdelek »Destinacija Slovenija« z bogato ponudbo sekundarnih turističnih možnosti in ponudbe). Novokomponirani festival se imenuje Festival urbane kulture (FUK), ki je geografsko seveda umeščen tja, kjer tovrstne kulture najbolj primanjkuje − Ljubljano. Program je res dober, z lastno produkcijo in izjemno mešanico tujih in domačih imen urbane glasbe in ni dvoma, da bo FUK dobro obiskan. Obisk je namreč vsaj prvo leto seveda zastonj, saj koneckoncev gre za projekt širšega pomena, ki je delno sofinanciran iz sredstev EU.
In to je to. Vsaj enkrat za spremembo sta razvoj in implementacija strategije v Sloveniji, in to na področju kulture, in to na meni jako ljubem področju festivalov, bliskovita. Učinki v nekaterih delih celo prehitevajo uradno strategijo. Če to ni primer, kako strategija sledi potrebam, potem pa res ne vem, kod naj gre drugi tir.
Festivali (ali pa vsaj kulturni turizem) bodo končno dobili kako omembo, bognedaj kar celotno poglavje v novem Nacionalnem programu za kulturo, STO bo imela (ali pa že ima?) izdelan ONKULT, ki je že znan tistim, ki jim po presoji in adremi STO mora biti znan, MGRT bo financirala FUK in še kakšen nov festival, ki bo nastal na bolj agilni podlagi kot nepridobitni ostarelci.
In prav je tako − v imenu napredka je treba opustiti staro, mar ne?
Se vidimo na Lentu!
Foto: Tadej Regent
Marko Brumen je po izobrazbi ekonomist in kulturni menedžer, v prostem času pa zaljubljenec v festivale. Zaposlen je kot producent.
***
Kreativni blogi
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Tadeja Bučar, komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
* Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
