Kreativno: Zadnji Print

V obdobju mojega študija je bila knjižnica na oddelku za oblikovanje ALUO kraj za iskanje referenc in navdiha. Takratna ponudba na spletu ni omogočala enostavnega dostopa do informacij, povezanih z oblikovanjem. Med strokovno literaturo, različnimi pregledi primerov dobrih praks in katalogov oblikovalskih festivalov so bile na posebni polici v dolgi vrsti poravnane izdaje najstarejše in verjetno tudi najbolj ugledne ameriške revije o grafičnem oblikovanju: Print Magazine. To je bil tudi čas, ko je bil poklic grafičnega oblikovalca večinoma povezan s tiskom.

Print je bil do leta 2018 revija z najdaljšo, predvsem pa z neprekinjeno zgodovino tiskanih izdaj, saj so jo začeli tiskati že leta 1940. Odslej bo na žalost obstajala le še na spletu. Sama novica ne bi smela biti prav posebno presenečenje, kajti medijski prostor se je v zadnjih dvajsetih letih zelo spremenil, poklic grafičnega oblikovalca je postal fluiden, tiskano izdajo Printa pa je doletela usoda številnih tiskanih medijev. Kljub temu ta medij nam, ki smo z njim rasli in v njem odkrivali nove svetove, principe in ideje, zaradi ukinitve vzbuja nekoliko nostalgije.

Ameriški oblikovalec, publicist in kritik Steven Heller je v zadnji tiskani izdaji zapisal, da je Print vedno vzpostavljal standarde, ki so jim oblikovalci in ilustratorji sledili, omemba v reviji pa je pomenila prestiž in potrditev kakovostnega dizajna. Print je vsako leto priredil tekmovanje za najboljšo naslovnico študentov oblikovanja ameriških fakultet, nanj pa so se lahko prijavile tudi fakultete z vsega sveta. Najboljšo študensko naslovnico je izbrala strokovna žirija, nagrada pa je bila objava v redni izdaji revije. Tudi na ALOU so študenti tretjih in četrtih letnikov vsako leto tradicionalno sodelovali na tekmovanju.

Leta 2002, ko sem bil še študent tretjega letnika, sem kar štirinajst dni oblikoval naslovnico za Print. V skladu s tedanjim sentimentom dela oblikovalske stroke, ki je zavračala oglaševalsko industrijo, sem najprej v maniri časopisne karikature 19. stoletja, v besedi »design«, črko S narisal kot koščeno postavo (danes bi ji rekli prekarec), ki je na hrbtu nosila računalniško miško, na njej pa je sedela obilna postava kapitalista s cigaro, ki je puhala dim v obliki besede »advertising«. Ta mladostniško aktivistična risba me še danes zabava.

Na predvečer oddaje naslovnic sem nezadovoljen z narejenim začel znova in z akvarelnimi barvicami brez pomoči računalnika narisal ilustracijo delavcev v tovarni, ki ročno klešejo kamnite kocke, le eden med njimi, vidno zadovoljen, oblikuje kroglo, čeprav imajo vsi na mizi jasna navodila. V naslednji številki Printa so poleg zmagovalne naslovnice objavili še šest najboljših. Vse, razen moje, so bile delo študentov z ameriških fakultet. Naslovnica z delavci se je uvrstila na športno nehvaležno četrto mesto.

Trpek priokus ob izginjanju nekega časa in skupnosti, kot je zainteresirano javnost Print Magazina opisal Heller, hitenje v nejasno prihodnost, v kateri izginjajo stara pravila in še starejši poklici, lahko ublaži misel, da kreativni poklici niso nujno neločljivo združeni z medijem, ki je v določenem obdobju najbolj učinkovit komunikacijski kanal. S stalnim učenjem, z avtorefleksijo in inovacijo je mogoče vzpostaviti določeno stopnjo avtonomije, ki neodvisna od servilnega odnosa do naročnikov in delodajalcev za vsako ceno kleše kroglo v kamnolomu, prav v tistem, v katerem že od nekdaj delajo le kamnite kocke.

Jernej Stritar je oblikovalec vizualnih komunikacij, deluje tudi pod blagovno znamko IlovarStritar, Pikto in Little Otja.

***

Kreativni blogi

Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...

S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 8. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:

* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.

* Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.

* Marko Brumen, po izobrazbi ekonomist in kulturni manager, v prostem času pa zaljubljenec v festivale.

* Tadeja Bučar je komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.

Po dosjeju kreativnih blogov lahko brskate TUKAJ.