Tiskane izdaje
Včasih so trdili, da je ustvarjalnost domena stvarnika, vendar očitno to ni čisto res. Ustvarjalni so tudi ljudje, in to nikakor ne velja le za zadnje čase, ampak vsaj za zadnjih nekaj deset tisoč let. Verjetno je bil prva žrtev ustvarjalnosti homo sapiensa neandertalec, ki ga je pomanjkanje ustvarjalnega razmišljanja dobesedno pokopalo.
Zadnje čase ustvarjalnost bolj poudarjamo, še posebej v ekonomskem smislu, saj je le s parom pridnih rok vse težje najti delo, vsaj v Evropi. Hkrati pa vse več dala namesto nas opravijo stroji. Že George Orwell je trdil, da bo razvoj mehanizacije s časom človeka skrčil na možgane v steklenici. Verjetno bi bilo to vse, kar bi ta 'mehanski' svet od človeka potreboval: da ustvarja tisto, česar stroji ne znajo - med drugim izkušnje, zgodbe, znamke in vse ostalo seveda.
Vendar je ustvarjalnost vpeta v same temelje ekonomije, kot jo poznamo. Poglejmo recimo denar. Gre za izmišljen ali pa zamišljen način kvantifikacije (skoraj) vsega. Kljub temu, da denarni sistem temelji na zaupanju in zamišljenosti, je jasno, da ima na družbo stvarne učinke. Opišemo jih lahko s posledicami aktualnega fiskalnega pravila, ki ga evropske vlade z obilico vneme vpisujejo v svoje ustave. Gre za skrb, ker porabijo nekaj odstotkov več, kot ustvarijo. Večinoma okrog pet odstotkov. Fiskalno pravilo to onemogoči, zato se zmanjšajo sredstva, namenjena šolstvu, kulturi, športu, zdravstvu in tako naprej ...
Okolje in naravni viri so bolj realni od denarnega sistema. Tudi naravnih virov porabimo vsako leto več, kot pa se jih ustvari. Odstotki so nekoliko večji kot pri proračunu, saj porabimo okrog 35 odstotkov preveč naravnih virov. Nekje do septembra porabimo toliko resursov, kot jih planet ustvari v enem letu. Bi morda potrebovali poleg fiskalnega še okoljsko pravilo? Bi morali prvega septembra vsi državljani, lastniki avtomobilov, ključe oddati na pristojnem okoljsko-fiskalnem uradu? Zjutraj bi hišniki odklopili dvigala, zvečer pa bi namesto filma v kinu organizirali recital, pa še to bi avtor recitiral na pamet, ker bi bila sveča s strani prej omenjenega urada zaplenjena. Trgovinam bi vzeli ključe, jih pospravili v predal z avtomobilskimi in reči bi morale na kupce počakati do prvega januarja, božične razprodaje pa bi končno postale prijetne.
Ker opis, četudi slabo premišljen, zveni precej postapokaliptično, verjetno obstaja še kakšna rešitev pred okoljsko-fiskalnim pravilom. Mogoče bi se lahko osredotočili na ustvarjalnost, ki, namesto da proizvaja stvarne učinke, rešuje stvarne probleme. Na primer, ustvarjalno bi lahko razmišljali, kako več zadev početi tako, da si sredstva, potrebna za ta početja, delimo, ter tako zmanjšamo porabo. Recimo, da se skupaj s sosedom peljemo v službo, uporabljamo mestno kolo, če ga rabimo le vsake toliko, uporabljamo prostore, ki jih je vsebina, za katere so bili zgrajeni, zapustila, hkrati pa si z bližnjimi in malo manj bližnjimi sosedi delimo še bor mašino, vrt in mogoče s časom tudi avto.
Tako bi lahko, morda, ključe obdržali malo dlje. In če še enkrat premislim, se mi v bistvu zdi, da sem bral, da tudi neandertalcev ni pokopalo le pomanjkanje ustvarjalnosti, ampak v prvi vrsti pomanjkanje sodelovanja. Bolje, da o njih ne rečemo nič več.
Aidan Cerar je urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije − RRA LUR.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
* Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG.
