Tiskane izdaje
Fotografija je bila vedno orožje in to so se zavedali tudi v državah z močno vojaško ali diktatorsko vladavino, saj so strogo nadzorovali posnete fotografije ali pa celo prepovedali fotografiranje. In šele z manj oblastniško zategnjeno zanko nad svojimi državljani je tudi polje fotografskega ustvarjanja dobilo nov zagon, nove poglede. In Azija je tista celina, s katere v zadnjem obdobju prihaja vedno več zelo dobrih ustvarjalcev na področju fotografije.
Druga pomembna sprememba, ki se je zgodila na tem področju v zadnjih petih letih, je povečan dostop do svetovnega medmrežja − tako namreč fotografija in njena sporočilnost skozi zgodbe ustvarjalcev lažje dosežejo večji krog gledalcev.
Predvsem pa gre tudi za blaginjo v družbi. Ko se kupna moč poveča ter se spontano zgradi nov srednji razred, ko za eksistencialne življenjske potrebščine ni treba praskati s tal, je več energije in časa za premislek. Za retrospekcijo, za izpovedovanje, za opazovanje okolice. To je videti, na primer, v Bangladešu pa na Kitajskem ...
A tu so še dodatne spodbude, recimo v tem, da je svet prišel bliže in domačim azijskim ustvarjalcem ni treba več odhajati na oddaljene festivale in razstave v tako imenovani zahodni svet, temveč se del tega zgodi zdaj prav tam.
Eden prvih takšnih festivalov v Aziji je mednarodni festival fotografije Chobi Mela v Bangladešu. Leta 1999 ga je na noge postavil bangladeški fotograf Shahidul Alam. In kot je pred kratkim v nekem pogovoru dejal Alam: »Letijo med oblaki. To transformacijo vidim pri nekaterih mladostnikih, udeležencih, in to je tisti občutek, ki ga morajo imeti tudi drugi.« Ne samo da se udeležujejo festivalov, temveč se razvijajo in so aktivni na številnih (ne)formalnih platformah.
Eden izmed teh »novorojenih otrok« je tudi Ismail Ferdous. Dokumentarni fotograf, ki je s fotografsko in videozgodbo z naslovom Cena mode mednarodnemu občinstvu prinesel drugačen pogled na tragične trenutke, ki so se zgodili po zrušitvi tekstilne šivalnice Rana Plaza v Bangladešu, najhujše industrijske katastrofe te branže v zgodovini.
Projekt je razširil s točno določenim namenom − da bi razumeli, kakšen vpliv ima industrija svetovne mode na tamkajšnje tovarniške delavce. S svojim fotografskim pristopom je lokalno zgodbo naredil globalno, a hkrati na njej pustil svoje pomisleke in videnje problematike.
Fotografija je tako tudi na samem kraju tragedije dobila širši smisel. Smisel prikazovati, opozarjati, zavedati se ... Njena vsakdanja uporaba je dobila brezčasne razsežnosti. In še nekaj: prosta je bila večvrednostnih kompleksov marsikaterega zahodnjaka.
Temu prodoru avtorjev se pridružujejo tudi Kitajci. Sorazmerno s številom prebivalstva jih je seveda veliko in med njimi je na vedno več natečajih tudi vedno več nagrajenih.
Če imamo na eni strani vzpon kreativnih avtorjev v Aziji, je druga dimenzija umetniški trg avtorske fotografije. Če je bilo pred več kot desetletjem še veliko zmede pri nekaterih kitajskih zbirateljih avtorske fotografije, predvsem pri razumevanju omejenih serij, so bili nekateri trgi, kot so Japonska, Južna Koreja ali Tajvan, že zelo dobro razviti in seznanjeni z njim.
Na razvijajočih se trgih avtorske/zbirateljske/galerijske fotografije je še vedno prisotno nerazumevanje same umetniške vrednosti določenega dela. Težko je sprejeti, da lahko digitalno narejena struktura dobi avtorski dodatek. Tudi slovensko okolje ni izjema.
Zatorej: za nas eksotike ni več. Prej obratno, eksotika postajamo mi sami. Če pa dovolimo, da naše trenutno udobje obogati drugačen pogled na svet in sobivanje, potem lahko z odpritimi očmi sprejmemo vso to kreativnost. Kreativnost posameznikov, ki so za nas še nedolgo tega živeli v eksotiki.
Matej Povše je fotograf in multimedijski ustvarjalec.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Marko Brumen, po izobrazbi ekonomist in kulturni manager, v prostem času pa zaljubljenec v festivale.
* Tadeja Bučar je komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.
Po dosjeju kreativnih blogov lahko brskate TUKAJ.
