Minuta za vzgojo: Otroci želijo pravičnejši svet

In za to lahko tudi veliko naredijo sami, pravijo učenci podružnične šole Podkum.

Objavljeno
26. november 2015 11.04
Sonja Merljak
Sonja Merljak

Že poleti sem pisala, da šolarji niso male pošasti, katerih edino poslanstvo na tem planetu je, da spravljajo ob živce starše in učitelje, kot se nam včasih morda zazdi, ampak topla, sočutna, ljubeča in zelo iznajdljiva bitja.

Takrat so me očarali ameriški učenci, ki so svoji učiteljici zapeli pesem Martine McBride. To je himna tistih, ki so preživeli raka, njihova učiteljica pa je malo pred tem izvedela, da je tudi sama zbolela za to boleznijo.

Zdaj so me še bolj navdušili učenci iz podružnične šole Podkum, ki so pod mentorstvom svoje učiteljice Nine Jelen posneli in na portalu You Tube objavili že tretji film.

V njem so govorili o tem, kaj lahko otroci naredijo za pravičnejši svet.

In tega ni malo, kar prisluhnite jim.

Prvi filmček je nastal zaradi projekta Etika in vrednote, pripoveduje učiteljica Nina Jelen.

Iskali so nekoga, ki jim je za vzor, da bi ga predstavili skozi intervju. »Sama pa sem svojega želela narediti malo drugače, malce otročje in nagajivo. In ko sem razmišljala, koga in kako naj predstavim, sem ugotovila, da imam prave vzornike tik pred nosom. Otroci so tisti, ki so nedolžni, iskreni, polni idej, veselja in želja. Odrasli včasih malo pozabimo, da je življenje lahko preprosto in lepo ter si ga raje močno zakompliciramo. Tako je nastal prvi filmček Vzornik. Ko sem enkrat imela idejo, se je tudi pesmica kar sama izlila na papir,« pripoveduje učiteljica Nina.

Ko so ugotovili, da je njihov prvenec kar »lušten«, zabaven in gledljiv, so se z učiteljicami spomnili, da bi lahko naredili nov film za promocijo podružnične šole. Ne samo njihove, ampak vseh malih šol.

»Glede na to, da se majhne šole zapirajo, da veliko staršev raje vpisuje otroke na matične šole namesto na podružnice, smo želele izpostaviti, kako so podružnične šole resnično dobre šole. Včasih se šalimo, da so naše šole elitne šole. Majhno število učencev namreč prinaša velike prednosti – učiteljice bolj poznamo njihove odlike in hkrati primanjkljaje, ni disciplinskih težav, otroci se dejansko znajo igrati drug z drugim, kraj s šolo oživi, največja prednost pa je mir – umirjenost pri delu, brez hitenja, živčnosti in norenja. Tako je torej nastal drugi filmček Podružnična šola Podkum.«

Tretji filmček je bil spet povezan s projektom Etika in vrednote, letošnja tema je namreč pravičnost.

»Zdi se mi, da je pravičnost zelo težko definirati, sama pa sem želela predstaviti temo skozi otroške oči, na način, ki bi bil otrokom razumljiv, bližji. Pogovarjali smo se o trenutni situaciji v svetu, o vojni, napadih, beguncih. Grozote, ki se trenutno dogajajo v našem norem svetu, so se me osebno resnično dotaknile, vendar sem hotela, da bi film nosil močno pozitivno sporočilo, nekaj vzpodbudnega za našo prihodnost. Otroškega, navihanega! In porodil se je filmček Otroci za pravičnejši svet. Vem, da je film, ki je nastal, samo kapljica v morje, ampak če smo komu polepšali dan, če se je kdo med poplavami brezveznih, strašljivih ali plehkih novic, sovražnih komentarjev, strahu ... vsaj za tiste tri minutke malo nasmehnil in si rekel: 'pa,saj ni tako slabo, saj se imamo lahko na svetu tudi lepo ... danes bom pa mogoče pozdravil soseda, čeprav je stara tečnoba,' smo naredili majhen korak naprej.«

In kako se je vsega sploh domislila? Najprej je nastala ideja. Ko jo je enkrat imela, je bilo besedilo hitro napisano. »Najbrž zato, ker sem bila res s srcem pri stvari, saj sem bila zaradi terorističnih napadov res žalostna in preplašena. Tudi sama sem potrebovala nekaj vzpodbudnega.«

Enako pomemben namen filmčka pa je bilo seveda tudi ustvarjanje, sprostitev, zabava in drugačno delo z otroki. »Lahko si predstavljate, kako smo se nasmejali, ko smo se oblačili v babice in dedke in po šoli vpili 'akcija' in 'rez'. Otroci so nadvse uživali, bili so sproščeni, spregovorili so tudi tisti, ki so sicer bolj tihi in zadržani. V vseh filmih tako nastopajo prav vsi naši otroci. Prav tako pa jim bo filmček ostal za spomin. Že zdaj včasih pogledamo Vzornika in ugotovimo, kako smo se v tem času že spremenili.«

Poslušajmo otroke, poziva učiteljica Nina. Čisto vsak od nas lahko naredi korak k temu, da bo svet lepši.

In če ne vemo, kako, nam svetuje: nasmehnimo se prodajalki, pohvalimo novo obleko sodelavke, prijatelju pošljemo sms, kako radi ga imamo. Čisto preprosta gesta, z njo pa naredimo toooooooliko!

Sama dodajam, poslušajmo učitelje. Dajmo jim priložnost, da izrazijo svojo ustvarjalnost.

Spodbujajmo jih, ko iščejo nove ideje, ko razmišljajo, kaj bi naredilo pouk in življenje na šoli bolj zanimivo.Starši lahko naredimo veliko. Lahko učitelje osebno pohvalimo, lahko pa tudi prek sveta staršev ravnateljem sporočimo, da boljšo šolo delajo najboljši učitelji.

Britanski strokovnjak za izobraževanje sir Ken Robinson, človek z najbolj gledanim predavanjem na konferenci TED vseh časov, je v svoji najnovejši knjigi Kreativne šole dejal, da se revolucije v šolah dogajajo in da se dogajajo od spodaj navzgor.

Učiteljica Nina je s svojo ekipo učencev in sodelavk med temi revolucionarji.