Müsli in rüsbe: Morske kumarice

Po glavi se mi mota ekipa monstrumov iz starih mitov, ki iz štaba na Olimpu opravlja skrivne, svinjske posle za grde vlade.

Objavljeno
11. september 2017 10.45
Izar Lunaček
Izar Lunaček

Jesen je čas za sanjarjenje ob porumenelih truplih listja, za meditativno vlaganje zelenih zalog za čez zimo in, v primeru naše družine, za nekam pozne počitnice ob valu slane vode. Ker smo zaradi izčrpanosti oddih na južnem morju podaljšali za nekaj dni, ne bom utegnil, kot običajno, poročati o trpljenju, kaj šele zrisati sličic lila senc in sončnih hajlajtov. Tako sem vas primoran, tačas ko punca peha princa prek plitvine, z viseče mreže vodit po razstavi del, s katerimi si trošim čas čakaje, ali bo padlo še kako naročilo iz tujine.

Kakopak sem omejen na reči, ki jih imam na kompu, v mreži, pod borovci.

Pred nekaj meseci, recimo, me je Gregor Gruden iz MGL-ja prosil, če bi za delež priigrane pocestnine benda po imenu Kamerad Krivatoff zrisal naslovki za obe strani njegovega prvega singla. Predsedujoča pesem se imenuje Draga in je smilast pomah odhajajoči družici.

Drugi strani plate pa se reče Trgovske poti ter je melanholična v nekako bolj vandrastem slogu.

Obe sta strašno lepi kompoziciji, v obliki ploščka pa ju lahko kupite le direktno od benda, ki jih baje tiska po naročilu. Risbeno sem s slikcama kar kontent, še bolj pa z barvami, s katerimi se zadnje čase vse raje igram. Hecno, prav one, ki sem se jih vedno ogibal, mi zdaj povzročajo še največ zadovoljstva, ker so mi nove in hitro napredujem v osvajanju.

Obenem poskušam risat pitche za nov strip, ki bi ga lahko ponujal tako na bližajočih se sejmih v Franciji kot tudi interesentom z druge strani luže.

Med drugimi se mi po glavi mota ekipa neprilagojencev: prgišče monstrumov iz starih mitov, ki so preživeli pogin olimpskega bogovja ter zdaj iz štaba na vrhovni gori opravljajo skrivne, svinjske posle za razne grde vlade.

Zrisal sem tudi kratek šeststranski strip, ki pa še čaka na barve, zato vam tule pokažem le par sličic, recimo tole, kjer sirena, sfinga in meduza popivajo na olimpu, obujajoč spomin na stare čase:

Ali pa tole precej uspelo sekvenco, kjer sirena z Wagnerjevo arijo v morske globine zvabi kapitana nemške podmornice:

Bomo še videli, kako reč izpade v celoti. Zadnje čase mi sploh bolj paše čečkanje in tako se kar sredi strani raje potopim v takele hece:

Nič kaj dosti ne pomeni, sta mi pa fluidna linija in podobno pretočen smisel strašno pri srcu in rad bi iz tega, če bi šlo, zgradil neko novo katedralo.

Tudi tale, tokrat barvita slika je nastala iz golega sledenja temu, kar mi v tem trenutku pač paše risat:

Nekakšne hipi kabarejske, kičasto avantgardne, obsceno nedolžne reči torej. Mogoče ni tako dober pitch za dark horse kot pošasti, ampak treba je slediti vleku vakuuma.

Še najdlje v smislu spoja asociacij in končnega produkta sem za zdaj prišel izhajaje iz skice tegale pijančka,

ki sem jo razširil v štiristranski ekspoze možakove dileme (spet le ena slikca za okus):

To me je pri stripu vedno najbolj dražilo: risati asociativno, brez načrta in agende, a se nato ne zadovoljiti z eno samo podobo, ampak se kar spraševati, kaj se bo z liki zgodilo v naslednjem trenutku, in še naslednjem, in še ... in tako do bridkega konca.

Bomo videli, kaj se izcimi iz vsega skupaj. Mogoče pa tudi žirafe še niso dihnile zadnje. Čez en teden v ZDA izide vezana verzija vseh štirih delov, čez slab mesec pa tudi slovenski prevod integrala − takole nekako bo zvenel, za okus.

Pustimo torej bodočnost odprto in jadrajmo pogumno dalje, nared tako za valove kot za mirno morje. Kumare, ki bodo splavale, bodo preživele, tiste, ki bodo potonile, pa bodo dosegle morsko dno.

Aleluja in amen.

I

***

Izar Lunaček živi, riše stripe, piše članke, pije in hodi. Včasih tudi je in vozi kolo. Ima nekaj brade in penis. Rojen je v petek poleti.

Po Izarjevih müslih in rüsbah lahko brskate TUKAJ.