Tiskane izdaje
Zabavnih 14 dni je za mano od prejšnjega zapisa. Pričel sem jih s temle vsaj za moje standarde kar solidnim spisom o fašizmu za Airbeletrino (če je tole moj dnevnik, tam najdete bolj tehtne misli o resnejših rečeh), nadaljeval pa s predavanjem na Kinotekini jesenski filmski šoli o Prestonu Sturgessu, izjemnem režiserju holivudskih komedij iz 40-ih, ki je meje žanra drzno preskušal z metakomentarji na smešne filme in inserti tragičnih ali melodramatičnih scen v komedijah (film, ki sem ga analiziral jaz, recimo govori o tipu, ki bil izrezan Othello, če ne bi svojega umora žene iz ljubosumja samo sanjal) ter si s tem nakopal sila razgibano kariero. Žongliranje s poklici sem sam nadgradil vsaj za moj svet prebojno: s prvo probo klasičnega namakalnega peresa, s kakršnim risarji stripov po celulozi radi praskajo že dobro stoletje:
Gre za skice likov stripa o žirafi, privatnem detektivu v afriški Savani, ki sem ga pred kakim letom že pričel risati in objavljati tule, a ko sem prišel nekje do petnajste strani sem ugotovil, da mi izbrani slog jemlje čisto preveč časa.
Med iskanjem bolj simpl pristopa k risbi sem spoznal vzhajajočega pisatelja Nejca Jurna, ki mi je dal par namigov glede štorije in s katerim zdaj reč predelujeva v še bolj keči serijo, tako da si lahko v naslednjih mesecih obetate še kak vpogled v ustvarjalni proces, ko bova risala pilota za pič stripa na festivalu v Franciji: držte pesti!
Že omenjeni pisun je sicer (poleg nebroja drugih reči, ki se vlečejo od prevajalca romanov in stripov pa do urednika skandinavskih kriminalk) tudi muzkontar, ki mimo dirigiranja Počenih škafov in drgnjenja ribežna v isti zasedbi piše tudi besedila za zelo obetaven domač, še sveže brsteč bend, imenovan Fed Horses (tale komad ste, recimo, ziher že kdaj slišali po radiu).
Zakaj to omenjam? Ker sem soliden del tu obravnavanega dvotedenja po najinem prvem skupnem scenariju risal nem strip, ki bo v kratkem rahlo animiran krasil spot najnovejšega komada Primerno prehranjenih pferdov. Vsled zabave s tem projektom mi je zmanjkalo veselja za kake specialne blog slikce in tako vam ga raje kar v celoti predstavljam tule. Recite temu snik privju, reklama ali pač en simpa stripek, ampak spodaj vsekakor sledi on osebno.
Komad, ki mu služi za podlago, poje punca, ki fura safer po razhodu z nekim intenzivnim, a neresnim modelom, v stripku pa je tema predstavljena prek ljubavne zgodbe pokosilnega kopitarja in domače mačke.
Pesem se prične z luštnim kantri godenjem, med katerim se protagonista stripa spoznata v mačjem nočnem baru:
Tačas, ko se živalici spravljata na plesišče, prične milozvočen ženski vokal gosti tole besedilo:
"Thank you for this neverland
and her special effects
you're not build like other men
you're not looking for respect,"
Raznorodno grajeni beštiji pa veselo džuskata in tekata po sončnih poljanah ter se imata sploh že kar malo preveč fino, da bi lahko trajalo:
In res, kot vidite, nesreča ne počiva, saj:
"you said you like running fast
but dislike running long
so how did I
end up in this dark dive bar
In dekliški vokal gre pit in se jezit:
"I'll take another shot
I'll take another shot
I'll take another shot
I'll take another shot
it's the only thing I got
a shot at you until you drop,
mi pa na iztočnico »shota« tačas ob godbi iz nekega bizarnega razloga spremljamo takele scene s hipodroma:
Konjček, ki teče, ima še več mačjih fenov kot tak, ki pleše, ampak je pa to tvegan poklic:
Refren o shotih se s tem prizorom konča in iz krvave kopeli se spet slikovno vrnemo v idilo parčka, ki pa je z besedilom druge kitice že vnaprej skaljena:
"We run like little boys
when the boogie man comes near
he got his fingers wet
in a puddle of beer"
In naš konjček muci res zbezlja:
V padajočem mraku smo se tačas glasbeno prebili do bridgea, kjer punca poje:
"You just like running, man
no matter how long
while all you little girls
need to be big and strong"
v stripu pa se temu primerno zgradi most med osnovnim motivom ljubavne priće in prizori konjskih dirk z refrena:
Ves ta butkemp hec se vleče še čez en instrumentalni del in se sklene takole:
In že smo spet pri reprizi refrena o shotih, ki komad počasi spelje do neizbežnega zaključka:
(... medtem pa v štali:)
(Hehe, ste mislili da jo bo šel rešit, a? E, nismo te sreče, to so ipak Fed horses, ne pozabite.)
Nato pa se ob zvenu zadnjih akordov in dodatnega lajna "and you said you'd give me stories" samo še napisi zarolajo, pa konec počen lonec.
Po mojem bo fajn izpadlo, sploh ko bo enkrat muzika zraven in bo vse skupaj rahlo migotalo. Upam, da sem dobro poustvaril nameravan končni efekt spota in vam nisem s temile medklici zgolj kalil branja stripa.
Je pa spet vse zrisano z mojim na novo omiljenim pisalom predstavljenim zgoraj, nato pa posenčeno s čopičem, namočenim v mešanico tuša in vode, pa v nekem zeloskicoznem, džezi stilu je načečkano, kot vidite, s katerim se zadnje čase rad igram, sploh kadar berem preveč Joanna Sfara.
Takole. Tole je bila malo posebna izdaja muesli in ruesb, ampak upam, da vendarle zanimiva. V prihodnjih tednih se nam spet obeta Stripolis, tokrat o novih buklah domačih striparjev Krančana in Klemenčič, malo prej pa še otvoritev moje razstave v Pritličju, o čemer vas še pravočasno obvestim.
Vse lepo do takrat.
***
Izar Lunaček živi, riše stripe, piše članke, pije in hodi. Včasih tudi je in vozi kolo. Ima nekaj brade in penis. Rojen je v petek poleti.
