Na ameriških volitvah (spet) zmagal Goldman Sachs

Ko smo tri dni po ameriških volitvah na tem mestu zapisali, da bo Ameriki še naprej vladal Wall Street, pa naj je zmagala Hillary ali Donald, se je šele šušljalo o kandidatih za najbolj vplivna mesta v novi ameriški administraciji. Zdaj, štiri tedne kasneje, je novoizvoljeni predsednik z izbiro svoje prihodnje »vlade« v celoti potrdil in celo presegel moje takratne napovedi.

Vemo, prihajajočo Trumpovo administracijo večinsko sestavljajo milijarderji, milijonarji in hkrati njegovi sponzorji, a pri ključnih, finančnih in strateških kadrih novi predsednik očitno stavi izključno na Wall Street in njegovo najbolj razvpito ikono, investicijsko banko Goldman Sachs. Za finančnega ministra je že izbral veterana Goldman Sachsa Stevena Mnuchina, v tej newyorški banki se je kalil tudi Steven Bannon, izvršni predsednik skrajno desnega portala Breitbart News, zdaj pa glavni Donaldov svetovalec za strateške zadeve.

No, krona vsega pa je včerajšnja novica, da je Trump za svojega glavnega ekonomskega svetovalca izbral nikogar drugega kot samega predsednika in glavnega operativnega direktorja Goldman Sachsa Garyja Cohna. Eden najmočnejših in najvplivnejših bankirjev z Wall Streeta z izjemnimi zvezami po svetu in v ameriški korporativni eliti bo torej po vsej verjetnosti vodil nacionalni ekonomski svet in Beli hiši svetoval pri vodenju ekonomske politike.

Ameriški mediji poročajo, da Cohn te odločitve še ni potrdil, napovedal pa je, da zapušča Goldman Sachs, privilegirano investicijsko banko, ki je med drugim največja posrednica pri poslih z ameriškimi državnimi obveznicami in valilnica vrhunskih kadrov. Poleg več ameriških finančnih ministrov in drugih politikov in guvernerjev centralnih bank se je v njej kalil tudi predsednik ECB Mario Draghi.

Cohn ni le vrhunski lobist interesov velikega biznisa in investicijskih bank, je tudi izjemno bogat in vpliven mož, ki je soustvarjal stranpoti kazino kapitalizma - svojčas je s svojo nedotakljivo banko na debelo služil z s toksičnimi hipotekarnimi obveznicami itd., - in je definitivno soodgovoren za zadnjo finančno krizo iz leta 2008. Goldman Sachs je tedaj morala reševati država z davkoplačevalskim denarjem, zato se je Cohn svojčas moral zagovarjati in opravičevati tudi pred ameriškim kongresom.

Zdaj pa bo po vsem sodeč kar predsednikova desna roka pri upravljanju največje svetovne ekonomije, lahko mu bo predlagal nove zakone in svetoval, katere predpise velja popraviti ali odpraviti. Domnevamo lahko, da bo Cohn tudi na novi funkciji ostal dosleden zagovornik deregulacije bank in finančnega sistema, kot inteligenten človek, ki dobro razume globalne interese ameriških korporacij, bi lahko pomagal omehčati doslej trda Trumpova stališča do prostotrgovinskih sporazumov.

Trump je sicer v predvolilni kampanji bruhal ogenj tudi na sprego Bele hiše in Wall Streeta. Kritičen pa je bil predvsem do glavnega izvršnega direktorja Goldman Sachsa Lloyda Blankfeina in njegovega podpore Hillary Clinton, prav tako je recimo januarja letos, svojega republikanskega tekmeca Teda Cruza obtoževal, da je plačanec in lutka v rokah Goldman Sachsa. Še več, zafrustrirani ameriški delavski razred in srednji sloj je prepričal prav s svojimi obljubami, da bo vladal zanje in ameriško oblast očistil vpliva bogatih in močnih. O, sancta simplicitas! A ne moremo jim zameriti, v prazno so ustrelili tudi tisti vrhunski intelektualci in salonski levičarji, ki so kontroverznega Newyorčana podprli v pričakovanju, da se bo Amerika po njegovi izvolitvi končno streznila.

A časi se spreminjajo in ljudje z njimi... »Ko pogledate seznam ljudi, h katerim se Trump zdaj obrača in se z njimi pogovarja o ključnih položajih v svoji administraciji, vidite, da so tudi sami del establišmenta. Zato se nekateri že šalijo, da pač to ostane na dnu, ko osušite močvirje. Tako da če me sprašujete o zmagovalcih volitev, so to isti kot običajno, torej wallstreetski bankirji, ki so prihajali iz Goldman Sachsa,« mi je v intervjuju za Sobotno prilogo prejšnji mesec dejala tudi svetovalka Bernieja Sandersa Stephanie Kelton.

Ameriški predsedniki so za svoje glavne ekonomske svetovalce izbirali ugledne profesorje ekonomije kot je recimo Nobelovec Joseph Stiglitz ali ljudi iz Goldman Sachsa, kot je bil Robert Rubin za časa Billa Clintona. A zdaj so »ekonomisti out, Goldman Sachs je spet 'in'«, se je na odločitev Trumpa odzval Bloomberg.

Clintonova je v naših očeh izgubila kredibilnost predvsem kot privilegirana kandidatka establišmenta, kompromitirana zaradi svoje sprege s korporativnimi lobisti in bogatih donacij z Wall Streeta. A tekmec, ki jo je porazil v predsedniški bitki, po vsem sodeč ustvarja še bolj prowallstreetsko administracijo, kot bi jo bila sposobna sama Hillary. Nič čudnega torej, da so ameriški delniški baloni zdaj spet napihnili blizu zgodovinskih rekordov.

Tudi tečaj delnic Goldman Sachsa je po Trumpovi zmagi že porasel za 30 odstotkov, borze se veselijo prihajajočega predsednika, ki bo oklestil nepotrebne regulativne ovire za borzne posle. V Ameriki torej nič posebej novega, Wall Street zmaguje še naprej.