Naši oblaki

Imam novega Fejstglup prijatelja. Je fašist.

Objavljeno
25. september 2015 18.40
Voranc Vogel, Delo.si
Voranc Vogel, Delo.si

Če ne bi bilo njega, bi mislil, da so begunci dobrodošli ali pa vsaj ljudje. Kakšna zmota. Če smo iskreni, je omenjeni »prijatelj«, poleg svoje fašistoidne narave, tudi paranoidni pristaš številnih teorij zarot - od chemtrailov do murglelske hobotnice. Ne glede na to sem mu hvaležen, ker je edini, ki me s svojim obstojem in delovanjem opominja, da obstajajo tudi njemu podobni. In jih ni malo.

Doslej sem živel v oblaku. Iskreno sem bil recimo vsakič znova zadovoljen in presenečen, ko mi je Fejstglup mašina znova in znova oznanila, naj bom prvi izmed mojih prijateljev, ki bo všečkal kakšno reportersko nebulozo. Na mojem zidu so se vztrajno vrstili komentarji v podporo sodiščem, beguncem in kar je še teh sumljivcev.

Po udaru begunske »krize«, pa me je spreletel srhljiv občutek. Zazdelo se mi je namreč, da nisem v stiku z realnostjo. Nemogoče si je misliti, da med tisoč in nekaj fejstglupovskimi prijatelji ni enega, ki bi na evropsko situacijo znal pogledati bolj poglobljeno. Bolj, kako se že reče? Uravnoteženo.

Bolj globoko kot se človek spušča po medijskih spletnih straneh nižje pristane. Pod člankih o beguncih, se pri komentarjih konča zares nizko. Tam se, vseh pomenih nizkosti in nizkotnosti, borci za boga, narod in domovino borijo proti temu česar zares nimajo in niti niso sposobni razumeti. Občutka za pravico in kulturo, namreč. Mimogrede cankarjansko geslo gre: mati, domovina, bog ...

Težko je ostati resen, ko nekdo poveličuje svoj jezik, pa ne zna niti osnov velike začetnice. Ko vejice in pike predstavljajo zgolj izjemno slabo plasiran vizualni okrasek. Ko je v enem stavku več zatipkov kot besed, in ko se tujke uporabljajo v ozračju slabih rezultatov magnetne renesanse. Toliko, če se dotaknemo zgolj formalne rabe jezika, o vsebinski pa se, če vam dopuščajo živci, lahko prepričate sami na spletnih portalih, ki na račun svobode govora t. j. večjega števila klikov, še niso onemogočili komentiranja.

A prav resnost, je manira, ki jo zahtevajo tako omenjeni »prijatelj« kot tudi fašistoidni komentarji pod članki. Oblak se je utrgal in sovraštva več ne sejejo zgolj anonimni in polpismeni brezvezniki. Prišli smo tako daleč, da so ljudje pripravljeni za »čistost domovine« stopiti iz sence in se podpisati z imenom in priimkom. Dejstvo, da je dialog z njimi približno enako mogoč kot s pristaši ostalih teorij zarot, ne pomeni, da jih je, kot je zaslediti pozive na družabnih omrežjih, potrebno prenehati slediti oz. ukiniti kot virtualne prijatelje. Nasprotno: Keep your friends close and your enemies closer.