Tiskane izdaje
Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve. Si je to naš premier Miro Cerar mislil tudi včeraj, ko se je madžarskemu kolegu Viktorju Orbanu tudi javno zahvalil za njegovo nesebično pomoč Sloveniji pri obvladovanju prebežniške krize?
Po zaslugi dobrega ozvočenega prenosa skupne in zaprte (!) seje slovenske in madžarske vlade so nekatere druge medsebojne zahvale z obeh strani slišali tudi novinarji, ki so čakali v sosednjem prostoru dvorca na Brdu pri Kranju. In se pri tem očitno kar dobro zabavali.
Ni podatkov, informacij, da bi naš premier kaj javno zajamral tudi, ko je kolega Viktor lani zgradil pravo trimetrsko ograjo (ne pa kakšno karikaturo od bodeče žice kot jo je kasneje položil Cerar) na madžarski južni meji in potisnil ljudi nazaj na Hrvaško, Hrvati pa so jih nato preusmerili v Slovenijo. »To ni ravno sijajna politika ali politika, ki rešuje karkoli. S tem samo preusmerjamo ljudi v drugo državo EU. Precej bolje, bolj inteligentno in daljnosežno bi bilo, če bi probleme reševati skupaj. Tako pa zdaj tudi navadni ljudje v Sloveniji in navadni ljudje na Hrvaškem občutijo posledice slabih politik gospoda Orbana,« mi je v intervjuju novembra lani Orbanovo ukrepanje pokritiziral vodja liberalcev v evropskem parlamentu Guy Verhofstadt.
In medtem, ko je belgijski politik, živeč v oddaljenem Bruslju, pokazal kar nekaj empatije do tega, kar občutijo navadni ljudje v Sloveniji zaradi enostranskih, da ne rečem neevropskih in egoističnih potez vlade v Budimpešti, so v naši vladi očitno drugačnega mnenja, kar zadeva enostransko ravnanje sosedov. Ali pa so samo diplomatski in enostavno ne jamrajo. Pa bi verjetno lahko.
Navsezadnje, izvorni greh, postavitev ograje na madžarski meji, lahko v jeziku navadnih ljudi ponazorimo tudi kot enostransko ukrepanje nekega samopašnega kmeta, ki narasle hudourniške vode enostavno zajezi tako, da se te zlivajo po sosedovih in ne njegovih njivah.
In ta poplavljeni sosed kajpak ne tarna, kaj šele povzdigne glas, pač pa se nadutežu celo zahvali za pomoč. Za katero in kakšno pomoč? Še sploh, ker je madžarska oblast jeseni razvila ograjo tudi na meji s Slovenijo.
To je bil nevaren precedens, prva bodeča žica v schengenski Evropi. A nato, čez dva meseca, smo mi podobno, če ne kar enako žico z ostrimi rezili postavili na meji s Hrvaško – prav s pomočjo iz Budimpešte. Madžarska je Sloveniji do srede decembra dobavila 24.000 kolutov bodeče žice z ostrimi ploščicami in 16.000 stebrov, je poročala madžarska agencija MTI.
Ob impotenci in nepripravljenosti Unije, da najde skupne rešitve za begunsko krizo, je bil tako Orban res Cerarjev vzornik in »nesebičen« pomočnik pri postavljanju ograj.
Tako je to pri nas. Ali povedano hkrati v cankarjanskem in cerarjanskem duhu: saj smo vendarle samo Slovenci, ki iščemo rešitve.
