Tiskane izdaje
Nismo se še poslovili od organizacijske ekipe novembrskega Sustainability Jama, ko že pripravljamo predlog za načrtovanje strategije digitalnih vsebin, vmes pa teče pogovor o jutrišnji delavnici za definicijo inovativnega tehnološkega produkta. Spet debato zanese k večnemu spraševanju: Kaj je tisto, kar pravzaprav počnemo?
Pogosto naglas in s trdim prepričanjem zagovarjamo stališče, da kot organizacija ne moreš biti »vse za vse«, ter si tega v resnici tudi ne želiš. Prehitro se namreč ujameš v zanko prilagajanja ponudbe za posamezne naročnike, s čimer zgubljaš fokus. Tovrstno ravnanje hkrati deluje v nasprotju s kakršnokoli diferenciacijo na trgu, temveč ravno nasprotno, vodi v zagotavljanje konkurenčnosti na podlagi nižanja cene in mukotrpen boj za preživetje.
Kako mi za naše naročnike ustvarjamo dodano vrednost? Kaj je tisto, kar nas razlikuje od večjih, renomiranih podjetij? Kaj nam lahko na daljši rok omogoči preživetje?
Vse od začetka nas kot ekipo veže strast do service designa − v uporabnika usmerjenega načrtovanja storitev − aktivnosti, ki jih uporabnik izvede v interakciji z organizacijo, ter procesov, s katerimi jih ta zagotavlja. Načrtovanje storitev, ki so za uporabnika koristne, ga navdušujejo ter hkrati organizaciji zagotavljajo razlikovanje na trgu.
A z začetkom šolskega leta so se prebudila tudi podjetja in s tem nove priložnosti. Na nas se obračajo podjetja, ki se v teku za inovacijami s pomočjo novih tehnologij znajdejo v situaciji, ko imajo polno idej za nove produkte ali storitve, a jih ne znajo dobro definirati. Največkrat so to koncepti, ki temeljijo na obstoječih kompetencah podjetja in hipotezah o njihovi tržni zanimivosti.
Različni deležniki znotraj organizacije imajo vsak svoj pogled na novo rešitev in le redko poznajo svoje potencialne kupce.
Podjetjem, s katerimi sodelujemo, naš pristop strukturiranega procesa generiranja in povezovanja idej omogoči razmeroma hitro definicijo osnovne različice njihove rešitve. Vsak posameznik v projektni skupini dobi svoj glas in prispeva s svojim znanjem. V procesu soustvarjanja uskladijo različne poglede na rešitev in oblikujejo skupno vizijo, kar je po mojem mnenju največja dodana vrednost tega procesa. K temu dodatno pripomorejo vizualizacije procesov, aktivnosti in stičnih točk, ki hkrati predstavljajo uporabna orodja za nadaljnje predstavitve. Medtem ko je zadnja »osredotočenost na uporabnika« ena bolj pogostih marketinških obljub se izkaže, da večina podjetij v resnici ne ve, kako se tega lotiti. Zlasti ko rešitev, ki jo razvijamo, še ne obstaja na trgu. Z zasnovo arhetipov tipičnih uporabnikov in kasneje kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod za njihovo preverjanje, našo rešitev z večjo gotovostjo že v začetku lahko prilagodimo potrebam končnega uporabnika.
S časom pridobivamo pomembnejše reference, k nam prihajajo naročniki na podlagi priporočil in počasi za svoje delo dobivamo vedno bolj pravično plačilo. Ostajamo radovedni, ves čas si prizadevamo za boljše in se učimo. Kot ekipo nas ob medsebojnem delu, so-ustvarjanju in stresnih situacijah zanese v nekakšen flow, kjer nič ni nemogoče, niti zmožnost plačevanja položnic iz naslova skupne strasti. Zagotovo pa se bomo v kratkem spet spraševali o tem, kaj počnemo.
Ana Osredkar je vodja za tržne in potrošniške raziskave v Gorenju, pobudnica lokalnih Global Service Jam delavnic in soustanoviteljica zavoda Servis8.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Marko Brumen, po izobrazbi ekonomist in kulturni manager, v prostem času pa zaljubljenec v festivale.
* Tadeja Bučar je komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec
