Tiskane izdaje
»Besedila učitelja Dragutina Barušića beremo z dihom − dih je enako duh −, kar pomeni s srcem, ne z logiko (na nekem drugem mestu celo 's prividom logike', op. a.) ali umom, počasi, da jih občuti naša duša. Vsaka črka, beseda ima svojo vibracijo. Besedilo v hrvaškem jeziku ima frekvenco božje resnice, jasnosti in dobrote.«
Modrost je prepisana s spletne strani društva Zdrava atmosfera. Tistega tako imenovanega kulta, ki je (po njenih lastnih besedah) novopečeno finančno ministrico odrešil »večletnih stisk in nezadovoljstva z različnimi učitelji in 'učitelji'«.
Spodobi se in pravično je, da torej tudi gornji citat poskušamo brati onkraj privida logike. Morda je to celo nujno. Pri tem si lahko pomagamo s konceptom truthiness, ki ga je pred leti (za potrebe analize delovanja Georgea W. Busha in podobnih) razvil ameriški komik in satirik Stephen Colbert. V slovenščino ga je sicer težko ustrezno prevesti, sam izumitelj pa ga je opisal kot resnico, ki jo čutimo v črevesju in nima nobene zveze z golimi dejstvi.
Počasi, s srcem in brez privida logike zato predihajmo še naslednji prepis ministričinega branja na enem od srečanj društva: »Če človek ne bo postal človečen, nas čaka tri dni teme. Zavladala bo takšna tema, da ne bomo videli tik pred nosom. Mraz bo hujši, kot si ga lahko predstavljamo, elektrike ne bo, sonca ne bo, divjali bodo demoni, ki jih bomo privlačili s svojimi strahovi.«
Čeprav v frekvenci slovenščine, ministričin strah pred demoni in tridnevno redukcijo elektrike zbuja srhljive vibracije. Predvsem tiste, ki v našem črevesju aktivirajo antiperistaltična gibanja. Vendar se ne pustimo zapeljati skušnjavi uma, ki poskuša uveljaviti logiko, da Mateja Vraničar Erman zaradi tega, ker je našla učitelja brez narekovajev, verjame v demone in se boji teme, ni sposobna upravljati javnih financ naše domovine.
Res se zdi razkorak med tem, kar predstavlja društvo − vrnitev k človečnosti −, in tem, kar se pričakuje od prve finančnice v državi, na prvi pogled precej velik (čeprav je v našem proračunu kar nekaj temnih demonov). Senco dvoma na videz meče tudi na ministričino kredibilnost, saj se zdi, da član društva, ki se zavzema za odmikanje človeka od vplivov kapitala, ne more v svojem službenem delovanju ravnati popolnoma nasprotno.
Pa vendar. Svet financ in upravljanja kapitala je imun za vero in druge duhovne vzgibe posameznika. Če ne drugega, je k razvoju modernega kapitalizma (vsaj po Maxu Webru) odločilno prispeval protestantizem s svojo pridobitniško logiko. Od kod nam torej ideja, da je ministričina duhovna rast ovira?
Raje se sprijaznimo, da bolj ko »iz črevesja« posameznik sklepa v svojem duhovnem življenju, bolj racionalno in v dobro kapitala lahko deluje službeno. Če je delovalo za protestante, ki so v imenu Boga kapitalizem pripeljali na »višjo« stopnjo razvoja, ni demon, da ne bi delovalo tudi za novo ministrico.
Upamo lahko le, da gospa ministrica, ko bo imela opraviti z akti okoli propadle zagrebške podružnice Ljubljanske banke, pred seboj ne bo imela besedil v hrvaškem jeziku. Če jih pač bo imela, molimo, da bo »frekvenca božje resnice, jasnosti in dobrote« delovala v prid našega proračuna, in ne sosedovega. Vsaj toliko, da zaradi prazne blagajne ne bi res ostali brez elektrike ter v mrazu in (več kot tridnevni) temi iskali lastnega nosu.
