Tiskane izdaje
Pravijo, da je jezik živ organizem, ki se neprestano razvija. Občutljiv je na družbene delitve, na lokalne specifike in znamenitosti, pa tudi na medgeneracijske razlike. To ve vsak starš najstnika, ko mu ta s svojim slikovitim in komaj razumljivim vokabularjem daje vedeti, da je dotični roditelj izgubil stik z vsemi bistvenimi rečmi v življenju. Če podrobno prisluhnemo govorici na ulici in v medijih, lahko hitro razberemo, kaj so te življenjsko pomembne teme, novi fenomeni in točke splošne javne pozornosti.
V tem kontekstu je treba reči, da so prehranska dopolnila − če se tukaj odrečemo znanstvenemu preverjanju njihovih dejanskih učinkov na zdravje − neprecenljivo prispevala k razvoju slovenščine. Imena zanje namreč skoraj vselej navadnemu govorcu spodnesejo tla pod nogami, ko ga soočijo z blagozvenečo besedo ali besedno zvezo, ki deluje slovenska, a ki vsaj v njegovi predstavi nima nobene ustreznice.
Le kaj naj si človek misli ob prvem srečanju z besedno zvezo »matični mleček«! Doslej je imel še največ opravka z matičnim uradom (ker svoje mame navadno ne doživljamo kot matične mame), bodisi je rad ali izrazito nerad užival mlečne izdelke, zdaj pa se mora znajti z nekim čudaškim mutantom mleka, ki povrhu vsega nima nič z materjo. Domišljija ob takšni besedi res lahko le podivja, saj se matični mleček lahko nahaja v obliki goste tekočine, najdemo pa ga tudi v šamponu.
V tej luči so probiotiki − torej izdelki, ki se vsaj po prvi asociaciji zavzemajo za vse živo − precej banalni in nezanimivi. Podobno velja za antioksidante, ki so ob svojem prihodu v govorico begali s tem, da je njihov »anti« nekaj izredno pozitivnega za človekovo telo, danes pa so nekaj splošno sprejetega, da jih najdemo celo v kokakoli. Če pa si antioksidant nadene ime »ameriški slamnik«, je njegova pot k uspehu zagotovljena − kateri organizem se ne bi odzval na takšno prisrčno obljubo zdravja s privlačnim pokrivalom na nekem drugem kontinentu?
V zadnjem času takšno eksotično avanturo obljubljala »aloe vera«. Ta »gospa« (s takšnim imenom bi nas prepričala tudi kot jasnovidka), ki izvira iz posebnega kaktusa, je nemarne ignorante dokončno ozavestila, da imajo nekaj tako občutljivega, ranljivega in seveda lepega, kot je koža. Ob stiku z njo pozabimo na kreme za sončenje in razne kozmetične proizvode − sluzasto lepljivi pljunek aloe vere nas namreč do smrti varuje pred nevarnimi sestavinami iz okolja.
Velik preboj so prav gotovo napravile tudi »omega 3 maščobe«. Že v njihovem imenu odseva vsa veličina, torej megastičnost nečesa tako dolgo preziranega in prepovedanega, kot je mast. S tem pripravkom je posameznik, ki so mu desetletja prali možgane z besedo »margarina«, končno dojel, da prave maščobe (omega 3 ali omega 6) opravljajo hvalevredno funkcijo v telesu. V maščobe je bilo treba dati samo nekaj malega »mege« in že so postale dobrodošli podpornik imunskega sistema.
Včasih je res potrebna posrečena besedna zveza, da se zavemo, da posedujemo vrsto organov, ki za svoje delovanje potrebujejo vrsto nenavadnih sestavin. Zadnje čase na elektronskih platformah kraljuje »pegasti badelj«. Če sodimo po razkošni zvočnosti njegovega imena, bo ta plemenitež med zdravilnimi sestavinami prav gotovo za jetra po vsem svetu napravil to, česar tudi hektolitri žganice ne morejo uničiti. Je namreč pripravek, ki jetra jemlje resno, še prav posebej pa jemlje resno to, da ta organ v nasprotju s številnimi drugimi ne boli, kadar je pod udarom prihajajoče bolezni. Pegasti badelj torej priznava introvertirano, zadržano naravo pridnih jeter in jim hoče s svojim ekstravagantnim imenom še pravočasno priskočiti na pomoč ter jih − kot obljublja reklama − razstrupiti. Seveda niti pege niti badelj niso mogle pričakovati, kako bodo že samo z zvenom teh besed, povezanih v celoto, razveseljevale ljudi. Tudi če ti nimajo nobene pametne predstave o tem, kaj pomenijo, ne morejo ostati imuni za hudomušnost pegastega badlja.
Jasno, raznih pripravkov za organe ali za snovi, ki jih ti potrebujejo, je nepregledno število. Kot pri čevljih ali oblekah je − če lahko sodimo po oglasih − tudi z organi tako, da se njihov pomen povečuje ali zmanjšuje glede na sezono. Pozimi so bolj v ospredju dihala s pljuči na čelu, poleti pa denimo podplati ali nohti, ker se nanje rade navežejo glivice. (Glava naj bi bila neprestano prisotna, a nekje v ozadju kot medij za nič kaj eksotična aspirin ali lekadol). Glede na produkte z lepimi pesniškimi imeni je jasno tudi, da je eno leto v ospredju en organ, drugo leto pa vso pozornost dobi drug.
Skupaj z njihovo popularnostjo se naučimo mnogih za naše organe pomembnih pojmov. Tako je na primer v zadnjem času spet postalo pomembno spanje, a ne le zato, ker potrebujemo počitek, ampak ker se med spanjem proizvaja hormon melatonin z osupljivimi funkcijami in še lepšim imenom.
Verjetno je splošno sporočilo prehranskih dopolnil predvsem to, da je prav tako pomembno kot posedovati organe tudi najti prave izraze zanje in za sestavine, ki jih držijo pokonci. Zakaj, res, ne bi moglo biti zdravo telo v pesniškem duhu?
