Tiskane izdaje
Kos, 11. junija 2015
Sredi vročega egejskega popoldneva sta se sirski deklici hkrati naslanjali na zid, na svoj kovček in druga na drugo. Po najboljših močeh sta se trudili, da ne bi zaspali, a utrujenost ju je premagala. Zaspali sta, druga ob drugi, kot da bi si delili eno samo telo in občutje, z odprtimi usti.
A travma vsega, kar sta deklici trpkega doživeli v svojih kratkih življenjih, je bila globoko vtrta tudi na njuna speča otroška obraza.
Skupaj s staršema sta deklici le nekaj ur pred tem v zgodnjih jutranjih urah na gumijastem čolnu, polnem sirskih beguncev, s »pomočjo« prekupčevalcev iz bližnje Turčije pripluli na grški otok Kos, ki je v zadnjih dveh mesecih ob Lezbosu postal glavna vstopna točka sirskih beguncev v Evropsko unijo.
V letošnjem letu je na ta egejski otok, silno priljubljeno turistično destinacijo, iz Turčije, kjer trgovina z ljudmi nikoli ni bolj cvetela in bila hkrati tako »svobodna«, prišlo že 7000 beguncev in priseljencev. Večinoma Sircev in Afganistancev.
»Otok na to niti slučajno ni bil pripravljen. Število beguncev in priseljencev je šestkrat višje kot lani. Prekupčevalske poti so se spremenile. Zdaj so najbolj na udaru vzhodni egejski otoki. Grška država se trudi pomagati, a tudi sama ima velike težave. Tu ni nikakršne infrastrukture, s katero bi lahko pomagali ljudem. S pomočjo lokalne skupnosti, nekaterih nevladnih organizacij in lokalnih prostovoljcev, ki jih je vedno več, smo morali improvizirati. Težko je, zelo težko,« mi je pred glavno policijsko postajo v mestecu Kos, kjer vsak dan več sto ljudi čaka na dovoljenje za nadaljevanje poti proti Atenam, povedal tukajšnji predstavnik Visokega urada Združenih narodov za begunce (UNHCR) Aggelos Kallinis. Na Kos je prišel pred dvema in pol mesecema. Tu je kljub hudi humanitarni krizi še vedno edini predstavnik UNHCR, ki je sicer močno povečal svojo prisotnost v Grčiji. Tudi Aggelos naj bi v naslednjih dneh dobil »okrepitve«.
»Hej, potrebujete sobo? Hotel? Poceni, zelo poceni. Za vso družino,« je sirsko družino, ki je pred policijsko postajo zaman čakala, da bi prišla na vrsto, v slogu dalmatinskih upokojenk na vrhuncu turistične sezone nagovorila starejša domačinka. Starša spečih deklic sta oklevala. Bila sta brez kakršnih koli uporabnih informacij, čeprav sta od ranega jutra skupaj z množico beguncev in priseljencev iz Afrike, Bližnjega vzhoda in Azije čakala, na vsaj približne usmeritve.
Na Kosu vlada kaos. Lokalne oblasti kljub hudim naporom in pomoči prostovoljcev absolutno ne (z)morejo vsega same in postajajo čedalje bolj nestrpne, saj se hitro približuje vrhunec turistične sezone. Jasno je, da bo beguncev vedno več. Jasno je tudi, da je grška država kljub spremembi v »tonu« priseljenske politike popolnoma brez denarja, institucionalne moči in kakršnega koli vpliva na dogajanje. In jasno je tudi, da se Evropska unija ne bo ravno podvizala.
»Samo za eno noč? Da si odpočijemo? Čimprej hočemo naprej, gospa,« je odvrnil Sirec in nežno prebudil hčerki. Ko sta se postavili na noge, sta se od utrujenosti skoraj sesedli. Mama ju je objela. Stopili so za domačinko.
Kljub temu, da jim je uspelo pobegniti iz najbolj krvave vojne našega časa in da so včeraj zgodaj zjutraj pristali v Evropski uniji, je njihov jutri popolnoma negotov.
***
Grčiji se čas izteka. Mednarodne finančne institucije in Bruselj ne popuščajo. Vladajoča Siriza bo morala kmalu izbrati med morebitnim bankrotom in uklonitvijo zahtevam svojih »kreditodajalcev«. Je kompromis še možen? Kako Grki doživljajo ključne tedne, ki utegnejo določiti njihovo prihodnost? Kako je na razmere v državi vplivalo prvih pet mesecev po spremembi oblasti? Kako se Grčija sooča s človeško tragedijo beguncev? O vsem tem bo v svojih pismih iz različnih predelov Grčije v prihodnjih dveh tednih pisal naš poročevalec Boštjan Videmšek. Sledite mu lahko tudi na twitterju (@bosthi).
Pisma iz Grčije:
• Ustvarjanje, ne branje zgodovine »Zgodovine nisem študirala zato, da bi o njej le brala in razglabljala. Zgodovino sem študirala zato, da bi v njej sodelovala.«
• V zlatokopu, kjer država ne obstaja: Korporacija je v spregi z lokalnimi oligarhi in politiko zasedla gozd in iztrgala naravna bogastva iz rok lokalnega prebivalstva.
• »Ustrahovali so nas. Naš srditi odziv jih je presenetil«: »Od Sirizine vlade pričakujemo, da bo preprečila nadaljevanja uničevanja naših gozdov. To je vse.«
• SOS Halkidiki - »Teroristi«, ki branijo svoje gozdove: Ierissos je središče upora proti ekološkemu, ekonomskemu in političnemu nasilju po prevzemu rudnikov zlata.
• »Grki eno roko stiskamo v pest, z drugo, iztegnjeno, pa prosjačimo.«: Cipras ima na voljo le še nekaj dni, da sprejeme (od)ločitev, ki bo v vsakem primeru močno zaznamovala prihodnost grške države.
• Finančni »dilerji« so grškemu odvisniku zavili vrat: Petkov »odlog« plačila obroka dolga do IMF ni bil naključen: to je bila močna politična izjava.
• »Edine resnične spremembe so možne od spodaj. Od ljudi.«: Kljub januarskim spremembam na oblasti se razmere (ne le) v grškem javnem zdravstvu še naprej slabšajo.
• »Siriza je dobila mandat za globoke in radikalne spremembe«: »Vse bo odvisno od vsebine dogovora. Od tega, koliko korakov nazaj bo morala narediti Grčija,« pravi ekonomski analitik Janis Kimpouropoulos.
