Pisma iz Grčije: »Ustrahovali so nas. Naš srditi odziv jih je presenetil«

»Od Sirizine vlade pričakujemo, da bo preprečila nadaljevanja uničevanja naših gozdov. To je vse.«

Objavljeno
08. junij 2015 17.18
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika

Ierissos, 8. junij 2016

Zaradi sodelovanja na protestih proti gradnji rudnika zlata na planini Kakavos (Skouries) sredi gostih gozdov Halkidikija so grške oblasti vložile obtožnice proti okoli 350 ljudem − proti številnim tudi na podlagi tako imenovanega protiterorističnega zakona. Eden izmed njih je bil 27-letni Dimitris, ki je bil »zaradi sodelovanja v kriminalni združbi«, kar je za bivšo grško vlado in pravosodje, ki se po prihodu Sirize na oblast še ni spremenilo, predstavljalo aktivistično gibanje SOS Halkidiki, obsojen na štiri mesece zaporne kazni.

Skoraj leto dni po tem, ko je odslužil svojo kazen, se je Dimitris ponovno pridružil gibanju, ki je sicer po volilni zmagi Sirize nekoliko zaspalo. V prvih mesecih po prihodu iz zapora je bil Dimitris pasiven, hkrati pa si ni smel privoščiti, da bi prekršil kakršen koli zakon, saj bi se posledično moral hitro vrniti v ječo. Poleg tega mu je sodišče močno omejilo gibanje. Javljati se mora na najbližji policijski postaji in ne sme zapustiti države. V njegovi družini je bilo zaradi sodelovanja v protestih proti kanadski rudarski megakorporaciji Eldorado Gold in njenim lokalnim podizvajalcem Hellas Gold po mojih podatkih obtoženih osem ljudi. Tudi njegova mati Argiro. Družina je ogromno denarja porabila za odvetnike. Tistimi, ki so jih zaprli, je denar za pravno pomoč pomagal zbirati celoten Iressos. Tisoč evrov na mesec za zaprtega soseda. Odvetniki, ki branijo obtožene pripadnike SOS Halkidiki, sicer zatrjujejo, da bo sodni proces proti obtoženim trajal najmanj deset let.

»Pritisk je bil strašen. Lotili so se nas z vsemi sredstvi. Bili smo prva ovira, ki so jo morali odstraniti. A jim do zdaj ni uspelo. Kljub spremembi na oblasti je pritisk še vedno tu. Nikakor se ne moremo sprostiti. Čakamo na sojenje. Vsi lahko končamo v zaporu. Kadar koli. Policija je ista. Sodstvo je isto. Kljub uradni zamrznitvi velikega dela projekta se dela na gori in v gozdu nadaljujejo, mi pa še naprej protestiramo,« mi je v nedeljo zvečer povedala gospa Argiro.

Tudi njej so − tako kot večini obtoženih protestnikov − policisti vzeli vzorec DNK. Po njenih trditvah so vzorce DNK po protestih pred rudnikom s cigaretnih ogorkov in vodnih plastenk jemali tudi pripadniki zasebnih varnostnih služb, ki so jih zaposlili novi lastniki grških zlatokopov. »Ustrahovali so nas. Naš srditi odziv jih je presenetil. Prepričani so bili, da bomo popustili. A prvi val njihovega nasilja smo zdržali. Zamenjala se je tudi oblast. Od Sirizine vlade pričakujemo, da bo preprečila nadaljevanja uničevanja naših gozdov. To je vse,« je odločna gospa v zgodnjih petdesetih letih.

***

Grčiji se čas izteka. Mednarodne finančne institucije in Bruselj ne popuščajo. Vladajoča Siriza bo morala kmalu izbrati med morebitnim bankrotom in uklonitvijo zahtevam svojih »kreditodajalcev«. Je kompromis še možen? Kako Grki doživljajo ključne tedne, ki utegnejo določiti njihovo prihodnost? Kako je na razmere v državi vplivalo prvih pet mesecev po spremembi oblasti? Kako se Grčija sooča s človeško tragedijo beguncev? O vsem tem bo v svojih pismih iz različnih predelov Grčije v prihodnjih dveh tednih pisal naš poročevalec Boštjan Videmšek. Sledite mu lahko tudi na twitterju (@bosthi).

Preberite še:

SOS Halkidiki − »teroristi«, ki branijo svoje gozdove: Ierissos je središče upora proti ekološkemu, ekonomskemu in političnemu nasilju po prevzemu rudnikov zlata.

»Grki eno roko stiskamo v pest, z drugo, iztegnjeno, pa prosjačimo«: Cipras ima na voljo le še nekaj dni, da sprejeme (od)ločitev, ki bo v vsakem primeru močno zaznamovala prihodnost grške države.

Finančni »dilerji« so grškemu odvisniku zavili vrat: Petkov »odlog« plačila obroka dolga do IMF ni bil naključen: to je bila močna politična izjava.  

»Siriza je dobila mandat za globoke in radikalne spremembe«: »Vse bo odvisno od vsebine dogovora. Od tega, koliko korakov nazaj bo morala narediti Grčija,« pravi ekonomski analitik Janis Kimpouropoulos.

»Edine resnične spremembe so možne od spodaj. Od ljudi«: Kljub januarskim spremembam na oblasti se razmere (ne le) v grškem javnem zdravstvu še naprej slabšajo.