Pisma iz Grčije: V zlatokopu, kjer država ne obstaja

Korporacija je v spregi z lokalnimi oligarhi in politiko zasedla gozd in iztrgala naravna bogastva iz rok lokalnega prebivalstva.

Objavljeno
09. junij 2015 17.30
Boštjan Videmšek, zunanja politika
Boštjan Videmšek, zunanja politika

Skouries, 9. junij 2015

Globoko v starodavnih gozdovih Halkidikija na severovzhodu Grčije je odprtih več velikih ran. Kljub temu da je grška vlada marca »zamrznila« večji del projekta kanadskega rudarskega podjetja Eldorado Gold, se dela v delu Grčije, bogatem z zlatom in bakrom, nadaljujejo.

Hellas Gold, grški podizvajalec del kanadske megakorporacije, je dostop do rudnikov tako rekoč onemogočil. Po skoraj treh letih protestov, ki so po januarski volilni zmagi Sirize rahlo zamrli, saj je tej uspelo izposlovati začasno zaustavitev dela megalomanskega projekta, ki bo po mnenju okoljevarstvenikov in aktivistov okolju povzročil neznansko škodo, gozdovi Halkidikija hitro spreminjajo svojo podobo. Velik del gostega gozda je že »padel«. Če bo projekt »odmrznjen«, in za to je po naših podatkih precej možnosti, bo skupaj padlo 320 kvadratnih kilometrov gozda. Čez planine so Kanadčani skupaj s svojimi grškimi partnerji napeljali ogromno cest, ki povezujejo različne dele največjega projekta izkopavanja zlata v Evropi in po katerih smo skupaj z lokalnimi aktivisti skrivoma obšli celoten projekt, kar je trajalo velik del dneva. Po gozdnih poteh in starih kolovozih ves čas krožijo vozila zasebnih varnostnih podjetij, ki oprezajo za tistimi, ki oprezajo za dogajanji v rudniku, kjer se, sodeč po videnem, razen na gromozanskem, skoraj kilometer dolgem dnevnem kopu, nikakor niso zaustavili. Mimogrede: varnostniki so nas ves čas snemali.

Najhitreje raste tovarna za predelavo rude. Intenzivna dela potekajo tudi v strmi kotlini, kjer Eldorado Gold gradi jez (visok naj bi bil 150 metrov), za katerim bodo odlagali odpadno zemljo; okoljska dovoljenja, ki jih je podjetje s sedežem v Vancouvru pridobilo od bivše grške vlade, jim to početje omogočajo.

Tisto, kar sem v zlatokopu in okolici videl včeraj, me je spomnilo na podobe (in »vsebino«) iz Demokratične republike Kongo, Južnoafriške republike in nekaterih južnoameriških držav. Tu, na severu Grčije, država ne obstaja. Korporacija je v spregi z lokalnimi oligarhi in politiko zasedla gozd in naravna bogastva iztrgala iz rok lokalnega prebivalstva.

Tisto, kar sem v Halkidikiju videl včeraj, me je spomnilo na besede belgijskega vojaka, ki mi je pred leti v DR Kongo, na vrhuncu državljanske vojne, dejal, da so naravna bogastva prekletstvo lokalnega prebivalstva.

***

Veliko reportažo o »zlatem« projektu kanadske korporacije v Grčiji, njen odziv na obtožbe in zgodbo o mestecu, ki se je uprlo diktatu in nasilju oblasti, preberite v prihajajoči Sobotni prilogi.

***

Grčiji se čas izteka. Mednarodne finančne institucije in Bruselj ne popuščajo. Vladajoča Siriza bo morala kmalu izbrati med morebitnim bankrotom in uklonitvijo zahtevam svojih »kreditodajalcev«. Je kompromis še možen? Kako Grki doživljajo ključne tedne, ki utegnejo določiti njihovo prihodnost? Kako je na razmere v državi vplivalo prvih pet mesecev po spremembi oblasti? Kako se Grčija sooča s človeško tragedijo beguncev? O vsem tem bo v svojih pismih iz različnih predelov Grčije v prihodnjih dveh tednih pisal naš poročevalec Boštjan Videmšek. Sledite mu lahko tudi na twitterju (@bosthi).

Preberite še:

»Ustrahovali so nas. Naš srditi odziv jih je presenetil«: »Od Sirizine vlade pričakujemo, da bo preprečila nadaljevanja uničevanja naših gozdov. To je vse.«

SOS Halkidiki − »teroristi«, ki branijo svoje gozdove: Ierissos je središče upora proti ekološkemu, ekonomskemu in političnemu nasilju po prevzemu rudnikov zlata.

»Grki eno roko stiskamo v pest, z drugo, iztegnjeno, pa prosjačimo«: Cipras ima na voljo le še nekaj dni, da sprejeme (od)ločitev, ki bo v vsakem primeru močno zaznamovala prihodnost grške države.

Finančni »dilerji« so grškemu odvisniku zavili vrat: Petkov »odlog« plačila obroka dolga do IMF ni bil naključen: to je bila močna politična izjava.  

»Siriza je dobila mandat za globoke in radikalne spremembe«: »Vse bo odvisno od vsebine dogovora. Od tega, koliko korakov nazaj bo morala narediti Grčija,« pravi ekonomski analitik Janis Kimpouropoulos.

»Edine resnične spremembe so možne od spodaj. Od ljudi«: Kljub januarskim spremembam na oblasti se razmere (ne le) v grškem javnem zdravstvu še naprej slabšajo.