Tiskane izdaje
Tretje največje južnoameriško mesto je izvrstna vstopna točka za raziskovalce in popotnike po tej celini. Postavljena približno v sredino kontinenta, sredi puščave, ki se razprostira ob Tihem oceanu na jug, vse preko meje v Čile, ponuja dobre povezave za poti v Ande in/ali v Amazonijo.
Mesto ponuja vse, kar si povprečni in nadpovprečni popotnik obeta. Dobro gastronomijo, zbrano in izpiljeno iz vseh koncev države; moderno in skorajda zahodnjaško klubsko nočno življenje, ki ga bogatijo peruanske kulturne primesi, bogato pred- in postkolonialno zgodovino in arhitekturo ter človeško dinamiko, ki je edinstvena Zeleni celini.
Recimo Plaza de armas, kjer domujeta predsedniška palača (ta je v teh dneh ravno gostila nemškega predsednika in bila zato močno policijsko zastražena) in glavna katedrala v Limi, od koder so nedavno umaknil kip ustanovitelja mesta kraljev, konkvistadorja Francisca Pizzara, ki je v času španske kolonizacije celine uničil državo Inkov. Najprej so ga preselili na obrobje trga, ker je kip kazal zadnjico katedrali, kar ni bilo ravno všeč takratnemu kardinalu, nazadnje pa povsem s trga, ker ne pritiče, da bi pred predsedniško palačo države stal kip njenega največjega krvnika. Visoki obiski seveda na zmotijo Peruancev, ki so zelo pragmatično in trpežno ljudstvo in so se v tem času zatekli v mnoge gostilne in bare, recimo v najstarejšo še delujočo gostilno v Limi Bar Cordano.
Nad mestom se dviga hribček San Cristobal z velikim križem, ki bdi nad Limo, pod njim pa se razprostirajo favele. Lima je s svojimi 50 okrožji eno najhitreje rastoči mest na celini. Pred leti, v časih političnega nasilja, ki ga je z brutalnimi intervencijami uspelo zajeziti takratnemu predsedniku Albertu Fujimoriju, ki zaradi svojih tedanjih metod v obračunavanju z nasprotniki in korupcije zdaj sedi v zaporu, so se Peruanci selili v svoje glavno mesto zaradi ekonomskega preživetja, zdaj pa prihajajo zaradi obljub po boljšem življenju, saj je prestolnica, kot marsikatera druga, glavni motor nacionalne ekonomije.
Hrana v Limi je izvrstna, saj mesto privabi vse najboljše kuhinje države, pa naj bo to lokalni ceviche, južnomeriški odgovor na sushi, vseh vrst meso, krompir, koruza in tudi morski prašiček, do specifične amazonske kuhinje. Peruanci najraje jedo vsega po malem, kar jim omogočajo dobro organizirane odprte kuhinje, kjer se lahko prepustijo izbiri, ki jim jo narekuje nos.
Poleg razvite klubske in barovske scene, ki domujeta predvsem v južnih okrožjih Miraflores in Barranco, se lokalci znajo zbavati tudi s svojim kosom Tihega oceana. Plaže ob mestu zaradi onesnažnosti in dokaj nizkih temperatur vode sicer niso ravno za kopanje, zato pa zaradi močnih vetrov toliko bolj za surfanje in paragliding.
Lima je zagotovo na obveznem seznamu popotnikov po Južni Ameriki; če ne zaradi drugega, tudi zato, ker je v zadnjih letih postala dosti bolj varna in čista, pa še olajša vam lahko popotniško domotožje, saj v njej aktivno deluje zdomsko društvo Slovencev v Peruju Planika.
