Politični hlapi terana

V Bruslju bo danes okoli 50 predstavnikov civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina teran. Različnim akterjem bodo pojasnjevali svoje videnje zgodbe o hrvaški izjemi za teran in opozarjali na nesprejemljivost bruseljskega ravnanja. Najpomembnejši sogovornik bo komisar za kmetijstvo Phil Hogan. Kljub njegovi gostoljubnosti premikov gotovo ne bo. V evropski komisiji so že pred meseci začrtali smer reševanja vprašanja terana in doslej niso bili pripravljeni odstopiti niti za milimeter.

Kdor je mislil, da si takega vprašanja ne bodo upali urejati z delegiranim aktom, ker bi preveč vznemirjali članice, se je krepko zmotil. Tak akt, predviden v lizbonski pogodbi, se sprejema v zapletenem postopku in je namenjen spreminjanju nebistvenih delov zakonodaje. Logika takšnih in podobnih aktov, ki so se razvili skozi zgodovino EU, je, da vsakega prilagajanja predpisov novostim ali aktov za izvajanje zakonodaje ni treba spravljati skozi dolgotrajen zakonodajni postopek.

V primeru, kočljivem za Slovenijo, v Bruslju prevladuje tolmačenje, da teran nikakor ne more biti obravnavan kot bistvena tema zakonodaje, ki se ne bi smela urejati z delegiranim aktom. Sloveniji ostaja na voljo poskus spodkopavanja akta s tako imenovano super večino članic v svetu EU ali v evropskem parlamentu, kjer bi morala zbrati absolutno večino − 376 poslanskih glasov. Oboje ima zanemarljive možnosti za uspeh. Tudi naklonjenosti teorijam o napaki evropske komisije ni. Odločitev za tožbo pred Sodiščem EU bi podaljšalo upanje, da je mogoč drugačen razplet.

Vsekakor je očitna želja evropske komisije, da svojo rešitev proda javnosti kot pravi kompromis, ki upošteva tako dejansko stanje kot tudi tradicijo in interese na obeh straneh meje. Rešitev, ki hrvaškim vinarjem zgolj na strogo omejenem ozemlju dopušča, da na etiketi vina z zaščitenim imenom Hrvatska Istra z manjšimi črkami napišejo, da je narejeno iz trte teran, bi težko razglasili za velik uspeh Hrvaške in popoln neuspeh Slovenije na drugi strani. Dejstvo je, da se nobeno vino na Hrvaškem ne bo smelo imenovati teran ali prodajati pod takšnim imenom.

Zgodbo o teranu je nemogoče ločiti od dveh stvari. Najprej je povezana z odnosi s Hrvaško po dolgih letih nesoglasij in razširjenega občutka, da Slovenija zmeraj »potegne kratko«. Noben politik noče biti še en poraženec. Tudi odnosi z evropsko komisijo niso najboljši. V zadnjem času se je odprlo še nekaj drugih vprašanj, denimo podaljšanje roka za privatizacijo NLB in strinjanje Bruslja z nadaljevanjem avstrijskega nadzora potnikov na meji s Slovenijo.

A evropska komisija se je neposredno vpletla v primer teran šele, ko sta Slovenija in Hrvaška zapravili čas za dvostransko rešitev. Še en nauk za slovensko vlado je, da je prepozno, če se s takšnimi stvari začne resno ukvarjati, ko je akt v bruseljskih postopkih že de facto sprejet. To seveda ne odvezuje evropske komisije od soodgovornosti za polomijo, kakršna je nastala. S svojim nepreglednim ravnanjem vzbuja upravičena sumničenja.