Tiskane izdaje
Na Kongresnem trgu se je v četrtek zvečer odvil koncert Svetlane Makarovič Nosil bom rdečo zvezdo. Dogodek so v desnih medijih in njihovih približkih primerjali s prepovedanim koncertom Marka Perkovića - Thompsona v Mariboru, samooklicani domoljubi pa so na koncertu izvedli protest. Pri tem so mahali s slovenskimi zastavami, žvižgali in vzklikali navijaški »Kdor ne skače, ni Slovenc!«.
Po »poročanju« Orban-Janševega portala so slovenski domoljubi tako menda: »S slovenskimi zastavami, piščalkami, trobentami in domoljubnimi napisi na majicah izrazili svoje nasprotovanje odkritemu poveličevanju totalitarnih simbolov in nekdanjega partijskega sistema. Koncert Makarovičeve je pričakovano postregel s številnimi provokacijami, poskusi potvarjanja slovenske zgodovini in celo vulgarnimi besedami, popolnoma neprimernimi za otroke.«
Lahko si oddahnemo, res gre za otroke. Potvarjanje slovenske zgodovine je za neomenjeni portal očitno (in sedaj tudi dokazano) manjše zlo kot izpostavljanje mladičev kletvicam. A nam na tem mestu ne gre za otroke, pač pa za simbole. V tem primeru za rdečo zvezdo, ki si jo domoljubi, kakopak v imenu demokracije, tako zelo želijo prepovedati in izbrisati iz našega spomina.
Njihovo srčno prizadevanje za prepoved petokrake ima vsaj dve težavi. Prvič, petokraka zvezda je bila tudi simbol starega krščanstva, judovstva in islama. Simbolizirala je pet Kristusovih ran, pet Marijinih vrlin in še marsikaj. Danes jo najdemo na pivu, trgovskih verigah in zastavah številnih držav, od Nove Zelandije do Kalifornije.
Druga težava je, da je mogoče simbole zlorabiti ali izrabiti. Tudi krščanski križ je skozi zgodovino terjal na milijone žrtev, pa ga zato nismo prepovedali in porušili cerkva. Tudi rdeča zvezda ima svojo temno plat in, seveda, v njenem imenu je bilo ubitih in zatiranih preveč ljudi. Ima pa tudi plat, kjer je simbolizirala upor proti okupatorju, zavzemanje za pravice delavcev, enakost in bratstvo.
Pomen simbolov se skozi zgodovino spreminja in znaki na sebi ne pomenijo prav nič, dokler jim kot družba ne pripišemo nekega dogovorjenega simbolnega pomena. Tako rdeča zvezda danes v prvi vrsti simbolizira prizadevanje za pravice delavcev in marginalnih skupin ter postavlja vrednote človeka pred interese kapitala. Zato se peterokraka pojavlja na shodih sindikatov, protivladnih protestih, stavkah in drugih manifestacijah, ki se za omenjene skupine borijo.
Neprestano moralistično opominjanje zagovornikov prepovedi na zločine v imenu rdeče zvezde je pravzaprav perverzno, saj si tisti, ki danes nosijo rdeče zvezde, svoje nasprotnike želijo poslati na prisilno delo v gulag približno toliko, kolikor si nosilci križev želijo ponovitve inkvizicije ali križarskih vojn.
Zagovorniki prepovedi bi se morda morali najprej odločiti, proti čemu se borijo. Če jim gre v nos komunistična rdeča zvezda, bi bilo morda bolj primerno, da se ji zoperstavijo s svastiko in križem - simboloma, ki sta v 2. svetovni vojni dejansko stala na drugi strani zvezde. Če pa se borijo proti sodobni peterokraki, se morajo sprijazniti z dejstvom, da nasprotujejo simbolu, ki se v bistvu zavzema za omenjene, tudi v slovensko ustavo zapisane pravice in svoboščine.
Sprijazniti pa se morajo tudi s tem, da so s tem, ko so privatizirali slovensko zastavo, iz nje naredili simbol, ki želi v imenu svoje in edine resnice, drugim prepovedati pravico do lastne. Simbol, ki ločuje med pravimi in zlaganimi domoljubi, med poštenimi in pokvarjenimi Slovenci. To pa so delitve, ki spominjajo na neko drugo ideologijo in vzpostavljajo slovensko zastavo za totalitarni simbol, ki ga je potrebno prepovedati prav po perverzni logiki zagovornikov prepovedi rdeče zvezde.
