Prijateljska nesreča

Kaj so ključne pasti vsakega čvrstega razmerja ali kdaj se darilo prelevi v nočno moro.

Objavljeno
28. julij 2016 15.46
bsa/poravnava
Jela Krečič
Jela Krečič

Stara modrost nas uči, da je dobro imeti prijatelje. Precej črnila je bilo prelitega na račun lepot prijateljstva: od prijateljskih uslug in prijateljskih žrtev do prijateljske kritike. Bolj poredko pa slišimo o zadregah in zagatah, ki jih prinaša še tako čvrsto dolgoletno prijateljstvo.

Učijo nas, denimo, da prijatelja spoznamo v nesreči. A včasih ne potrebujemo nesreče, da pride prijateljska vez pred veliko preizkušnjo. Ko nas v soboto ob osmih zvečer iz neznane številke pokliče ženski glas in nam v imenu našega prijatelja ponuja darilo - brezplačno čiščenje naše sedežne garniture -, hvaležnost ni ravno prvo čustvo, ki ga občutimo do dotičnega prijatelja.

Darila resda prihajajo v raznih oblikah: nekatera nas presenetijo, druga razveselijo, tretja razočarajo, a obstaja še posebna kategorija daril, ki bi jo lahko imenovali kar kazen - na primer brezplačno čiščenje kavča. Referentka, ki se ji zdi sobotni večer primeren za obvestilo o nezaželenem darilu, nas ne bo v nedeljo, ponedeljek, torek itd. ob katerikoli uri nič manj zavzeto poskušala prepričati, kako močno naša zofa hrepeni po čiščenju.

Takšen luksuzen tretma pohištva je konec konec prijateljevo darilo in v naši kulturi se spodobi, da darila sprejmemo. Če namreč darilo zavrnemo, s tem našemu obdarovalcu ne sporočamo nič manj kot to, da je vajina veza v resni krizi.

Dekle torej ne odneha niti, ko ji pojasnimo, da je naša zofa povsem zadovoljna brez čistilnih intervencij oziroma da, če bolje pomislimo, sedežne garniture sploh ne posedujemo. A referentka se požvižga na naše obupane izgovore, kliče tudi, ko že precej utrujeni in na koncu z živci moledujemo, naj nas vendar že umakne z liste srečnežev, ki so prejeli prijateljevo darilo.

Na svetu ni hujše more kot tiste, ki pride v formi darila. Ni ga hujšega prijatelja od tistega, ki nas kaznuje v obliki dozdevno lepe geste. Brezplačno čiščenje namreč pride po najvišji ceni. Če ga sprejmemo, se od nas pričakuje vsaj to, da bomo prisluhnili predavanju upravljalca čudežnega sesalca.

Tedaj hitro ugotovimo, da bi nam nakup tega nadvse učinkovitega objekta prihranil precej muk. V predavanju nas namreč vestni čistač pouči o vseh znanih in neznanih karakteristikah velikega sovražnika vsakega zemljana - prahu. Kot v vsaki dobri zgodbi, ima ta antagonist svojega protagonista. V primeru prahu je to super sesalnik.

Sedežna garnitura je le začetek pravljice o čistoči - tu se le najbolj izkaže vsa poglobljenost sesalnega junaka, ki se je sposoben spopasti z arheološkimi plastmi prahu. Poleg tega se zna soočiti tudi s preprogami, kopalničnimi tlemi, balkoni, stenami, omarami, plišastimi živalmi in celo stropom. Ni je umazanije, ki ji ne bi bil kos.

Globinsko čiščenje je lahko tista poslednja gesta, ki med prijateljema ustvari nepremagljiv prepad. Seveda našemu dozdevnemu prijatelju privoščimo, da je v zameno za naš kontakt (in še kontakte drugih), ki jih je predal prodajalcem mega sesalnika, okusil vse slasti temeljito očiščene zofe, a bi se moral takoj zavedeti, kaj je cena za čistočo.

Če se komu zdi, da imamo v primeru mega sesalnika opravka zgolj z vsiljivo reklamo, naj le pomisli, koliko ljudi, ki se izdajajo za naše resnične prijatelje, ravna na natanko isti način. Ponudijo pomoč pri selitvi, a to pomeni, da se mora človek poleg absolutnega kaosa v stanovanju ukvarjati še z njimi, njihovimi hrupnimi otroki in njihovimi potrebami ter jih potem vse skupaj po opravljenem delu peljati na kosilo. Ni ga dražjega selitvenega servisa, kot so to prijateljski selilci.

Primerov prijateljske dobrote, ki se sprevrže v najhujšo agonijo, na svetu ne manjka. Pravijo, da prijatelja spoznaš v nesreči. No, včasih se primeri, da je ta nesreča sam prijatelj, oziroma, kot pravi neka druga stara modrost: »Kdo ob takšnih prijateljih sploh potrebuje sovražnike!«