Tiskane izdaje
»[...] mamici copate, očku tri kravate,
meni pa sani za dolge zimske dni.«
Želim si svet, v katerem nihče ne umre od lakote ali ozdravljivih bolezni.
Želim si svet, v katerem ima vsakdo enake možnosti in pravice.
Želim si svet brez vojn.
Svet brez revščine.
Brez sovraštva.
Prijazen svet. V tem našem hladnem, brezbrižnem vesolju.
Ne bo šlo?
OK.
Kaj pa svet, ki ne drvi v klimatsko katastrofo? Brez jedrskega orožja? Brez totalitarizmov in sistemskih diskriminacij?
Svet, v katerem se razlike med tistimi, ki imajo vse in tistimi, ki nimajo nič, manjšajo, namesto večajo in zaostrujejo?
Svet, kjer nadnacionalne korporacije ne trgujejo z življenji in skupnim kot staro kramo? Kjer demokracija in javni interes niso samo simulacije za miritev množic? Bi to šlo?
Tudi ne? Prav.
Kaj pa, če si zaželim živeti v skupnosti, ki ni razklana v starih, gnilih ideoloških razprtijah in ne naseda čisto vsakemu sejalcu strahu, ki pride slučajno mimo? Kjer prevlada dober argument in jasen razmislek? Kjer verjamemo v vizije in načrte in analize in smisel in vsebino?
Ne?
Bi šlo vsaj, da veljajo za močne in bogate enaka pravila, kot za vse ostale? Da se pravice ne bi dalo kupiti? Da pustimo vsaj delujoče javno dobro pri miru in ga ne mesarimo pri živem telesu, ter prodajamo kos za kosom?
Bi lahko mogoče pustili ljudi, ki delajo s srcem in vestjo, da v miru opravljajo svoje poklice? A? Da ne bi čisto vsake svetle točke podrekali z oblastništvom ali birokracijo?
Ali pa, da bi malo zajezili porast nazadnjaštva? M? Mogoče kak kanec javnega prostora manj za sovraštvo in primitivizem in trače in -
Tudi to ne?
Uf, potem pa ne vem. Ammm. OK. Pošteno plačilo za pošteno delo. Pa da nikogar ne pustimo zmrzniti, na ulici ali v neogretem stanovanju, to zimo. Da penzionisti ne životarijo. Pa mogoče bi še naprej imel gasilce in brezplačno zdravstvo, te reči. Aja, pa da ne mečemo ravno vsakega, ki pride sem, ven iz države.
Resno? Še vedno preveč?
Hja, kurc, potem pa en vodni top še zame, prosim, pa ene petdeset metrov rezilne. Bom pustil smreko še kak dan stat.
***
Jure Novak je gledališki režiser, avtor in performer. Po arhivu njegovih blogov lahko brskate TUKAJ.
