Tiskane izdaje
Za zaključek veslaške kariere je spisal manifest, ga dal prebrati Pavletu Ravnohribu, sam pa je na odru v prekrasni dvorani Vile Bled nepremično sedel in opazoval ljudi, ki jih je povabil na svoj poslovilni informans. Kot da je hotel na koncu svoje bogate športne poti razgrniti svoj umetniški del duše. Moram priznati, lepo mu je uspelo. Si kar predstavljam, kako je Matjažu Bergerju in Juretu Longyki razlagal, kaj si želi ušpičiti.
Luka Špik je res poseben model v slovenskem športu. Kot novinar nikoli nisem posebej pokrival veslanja, le tu in tam sem bil na kakšni tekmi ali spremljal kakšen zaplet v veslaškem svetu. Zato že dolga leta toliko lažje prijateljujem z Janijem Klemenčičem in njegovimi tovariši iz tega čudovitega športa. Če bi sam še enkrat bil na nekakšnem začetku in bi bila blizu jezero in klub, bi verjetno tudi sam poskusil z resnim vlečenjem vesel. Vem, samo garanje, pa skoraj nič denarja, le nekaj slave.
No, Jani me je spoznal z Lukom tudi zunaj športnih voda. In od takrat naprej se midva pogovarjava o vsem mogočem, le o veslanju ne. Spike (Spajk), kakor ga kličemo, izžareva posebno energijo, na svojevrsten način razlaga o svojih prigodah, razmišljanjih, o stvareh, ki ga zanimajo. Če bi ga lahko opisal na enostaven način, bi rekel, da je največji roker med slovenskimi športniki ali pa najbolj odštekan tip med njimi. Če bi ga lahko opisal na enostaven način ... Pa se tega ne da.
Javnost je zabaval s svojimi izjavami, s svojimi frizurami, pozami, grimasami. Iz veslanja je naredil šov. Saj, fantastični rezultati, ki sta jih dosegla skupaj z Iztokom Čopom, so naj, naj, naj, toda Spike je dal veslanju toliko žmohtnosti, da ga je izenačil z mnogo popularnejšimi športi pri nas. Škoda, da tega pri Veslaški zvezi Slovenije niso znali izkoristiti v polni meri. Imeti takšnega lika v kategoriji vrhunskega športnika, je - okej, bom tokrat sprejel to domislico - božji dar. Če bi bil šef marketinga pri veslaški zvezi, bi z njim ustvaril malo bogastvo za slovenske športne razmere. Če bi bil lastnik ali glavni direktor uspešne firme, bi bil Spike moj stalni reklamni lik. Pa še kateri veslaški lik.
Ker je v zadnjem dogodku umetniško užival, domnevam, da bo v kratkem spisal še knjigo o svoji športni karieri. Ta se bo prebrala na dah, o tem sem prepričan. Takšen, kakršen je, se mu ne da čepeti v Sloveniji in iskati priložnosti, kako bi unovčil vse tiste kolajne z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, kako za hudiča bi nadgradil svojo športno slavo, ki je tako prekleto hitro minljiva. Omislil si je življenje in ustvarjanje v Londonu. Jasno, najbolj odštekani gre v najbolj odštekano mesto. Zagotovo nas bo še kaj informiral o svojem delu in stanju duha. Spike. Luka Špik. Srečno v novem življenju!
