Tiskane izdaje
Papež Frančišek je v Fatimi na Portugalskem v soboto opravil kanonizacijo pastirice Jacinte in pastirčka Francisca, ki se jima je natanko pred stoletjem prikazala Marija. Umrla sta kmalu potem, pokosila ju je španska gripa, ki je po prvi vojni morila po Evropi. Tretja priča čudežev, ki so se vrstili od maja do oktobra tistega leta, vsakokrat 13. v mesecu, ni bila uvrščena na seznam svetnikov. Njuna sestrična Lucija je doživela častitljivih 98 let, njeno je bilo pričevanje, pripoved o treh skrivnostih, ki so ga škofi in kardinali prevedli v zgodbo o Fatimi. Nenehno so skrbeli za to, da so ostale v zgodbi še neodgovorjene skrivnosti. Nekateri med prelati, celo zdaj zaslužni papež Ratzinger, bi to radi še nadaljevali, pa jih je presekal sedanji papež, ki je pojasnil, da je Marija povedala, kar je imela povedati, nadaljevanke ne bo.
Tudi zaradi Lucijinega dolgega življenja v kloštru v Coimbri, tam je Lúcia de Jesus Rosa dos Santos življenje preživela kot nuna v strogi klavzuri, se za vatikanskim obzidjem niso mogli bolj na hitro lotiti kanonizacije sestrične Jacinte in bratranca Francisca. Bila je pač še živa priča vseh prikazovanj, zato je tudi še niso naredili za blaženo, čeravno gredo skoraj vse zasluge za romarski in turistični center Fatima prav njej. Med papeži je šel prvi v Fatimo Pavel VI., vendar se ni hotel osebno srečati z Lucijo, ki je vedela vse o resnici prikazovanj, saj je svet vse izvedel iz njenih ust.
Za beatifikacijo dveh pastirčkov, prvih otrok, ki sta zdaj svetnika, pa nista bila mučenca, je poskrbel šele poljski papež Wojtyla, ki je Fatimo naredil za svoje svetišče in romarsko središče. Tam je v krono na Marijinem kipu vgrajena tudi krogla, ki jo je v Janeza Pavla II. Izstrelil Turek Ali Agca. Da je bila prav ta krogla tretja skrivnost Fatime, je Wojtyla izvedel prav od stare nune Lucije, ki prej skrivnosti ni hotela razodeti. Besede o »škofu v belem« iz tretje skrivnosti so bile Lucijine, za škofa v belem pa se je vendarle sam razglasil šele papež Bergoglio, včeraj v Fatimi.
Novi, še nepriznani romarski center je Medžugorje
Fatima je zdaj za vatikanske vrhove bolj ali manj urejena tema, tam je največje evropsko romarsko središče, tja se steka največ denarja od verskega turizma. Samo še Luciji, ki je morebitne nove skrivnosti Marijinega prikazovanja leta 1917 odnesla v grob, bo treba najti prostor med blaženimi in potem med svetniki.
Že med potjo s Portugalske v Rim so vatikanisti papeža Frančiška spraševali o logično povezani zadevi. O Medžugorju, kjer se je prikazovanje Marije šestim otrokom zgodilo leta 1981, se potem kar nekajkrat ponovilo, dogaja pa se celo, da romarji še vedno zagledajo Madono, ko pridejo na tisti hrib v Hercegovini. Še vedno krožijo novice s sporočilih, ki jih vernikom domnevno zaupa Mati božja.
Prikazovanja v Fatimi so v centru rimskokatoliške Cerkve priznali za čudež že leta 1930, komaj trinajst let po trinajstem maju 1917. Od prikazovanj v Medžugorju je zdaj minilo skoraj trikrat toliko let, pa se prelati za obzidjem še vedno ne morejo zediniti, kaj naj storijo. Naj verjamejo, da je tam res kdo videl Madono, ali naj dokažejo, da se to ni zgodilo, da hercegovsko Medžugorje pač ni enakovredno francoskemu Lurdu in portugalski Fatimi.
Ustanavljali so že komisije, zasedali so odbori, posebni odposlanci so hodili v Bosno in Hercegovino, jasnega odgovora pa še vedno ni. Očitno je precej zapleteno povezati v eno zgodbo teološke razlage, resnično dogajanje in zaplete, v katerih so bili udeleženi »vidci« in lokalni duhovniki. Predvsem pa je pri razpletanju zadeve pomembno tudi dejstvo, da je Medžugorje največji vir dohodka v vsej Hercegovini (z Bosno vred). Upoštevati velja, pravijo teologi, da ljudje, ki verjamejo v čudeže Medžugorja, hodijo tja ne glede na to, kaj si o tem mislijo šefi kongregacij v Rimu. Ne glede na to, ali se zdi papežem in kardinalom prikazovanje mogoče ali ne, si verniki sami narišejo Marijino podobo in so prepričani, da so slišali njeno sporočilo.
V Vatikanu bo moral vse nitke povezati papež Frančišek, ki zna in si upa kaj povedati tudi tako, da kardinalom ni po volji. Na letalu med povratkom v Rim je včeraj povedal, da je dal sodelavcem urediti in mu predstaviti vse dokumente, vsa pričevanja in vse sklepe vseh komisij in posebnih odposlancev, ki so reševali zaplete okrog Medžugorja. Svojčas, že po zapletih, ki jim je deloma botrovala tudi jugoslovanska Udba, je zadeve resno preučeval kardinal Ruini, ki je veljal za posebej močno figuro Wojtylovega časa. V Ruinijevi komisiji, ki je začela delati leta 2010, so sodelovali še kardinali Jozef Tomko, Vinko Puljić, Josip Božanić, Julián Herranz in Angelo Amato.
Pa Ruinijevih ugotovitev, ki jih sedanji papež sprejema kot resne in verodostojne, za svoje niso sprejeli v kongregaciji za doktrino vere, v hiši, ki so ji nekoč rekli sveta inkvizicija, potem pa sveti Uficij. Papež Bergoglio je v Medžugorje zdaj poslal svojega človeka, zaupnika in sodelavca, monsinjorja Henryka Hoserja, katerega prva ugotovitev je, da Medžugorje vsekakor ni navadna prevara, ampak pomeni »luč za današnji svet«. Med drugim je ugotovil, da se je kar 610 sedanjih duhovnikov odločilo za svoj poklic, ker je nanje vplivalo sporočilo Medžugorja. Ne glede na morebitne dvome torej Vatikan Medžugorja ne more zavrniti, kakor se je dogajalo zadnjih 38 let.
Vso dokumentacijo o prikazovanjih in o vsem poznejšem dogajanju v Hercegovini in okrog nje bo skrbno pregledal papež Frančišek in se po posvetovanjih s sodelavci odločil o usodi romarskega središča, ki ga ni mogoče ugasniti, tudi če bi res šlo samo za prevaro. Nakazal je, da utegnejo biti verodostojne pripovedi o Marijinem prikazovanju otrokom v začetku osemdesetih, nikakor pa ne verjame, da je verodostojno, kar tudi ta čas še trdijo nekateri romarji, ki oznanjajo, da so od Marije v Medžugorju sprejeli novo sporočilo.
Frančiškov napotek, da naj Marija ostane Mati, ne pa šefica poštnega urada, ki vsak dan pošilja v svet svoja sporočila, nakazuje, kako bodo v Vatikanu poskusili rešiti vse zaplete, kolikor se jih je nabralo v skoraj štirih desetletjih. Priznali bodo, tako vsaj kaže, prvotno prikazovanje, ne pa poznejšega domnevnega prikazovanja in drugega za nekatere spornega dogajanja v Medžugorju.
Monsinjor Hoser se pravzaprav ne ukvarja s prikazovanji, z resničnostjo ali neresničnostjo videnj, pač pa predvsem s posledicami tega dogodka in z dejstvom, da je Cerkev dolžna poskrbeti za tisoče in milijone romarjev, ki prihajajo v Hercegovino. Da bi med tedanjimi otroci, ki se jim je prikazovala Marija, iskali morebitne kandidati za prihodnje blažene in svetnike, ni slišati. Čez sto let pa je seveda vse mogoče. Tudi kanonizacija dveh pastirčkov v Fatimi se je v soboto zgodila sto let po prikazovanju.
Papež je med obiskom na Portugalskem in ob povratku v Rim poslal, tako kot po navadi, tudi kakšno sporočilo svetovnim politikom. Predvsem klic, da je potrebno porušiti vse zidove. Sprejel je tudi begunca, ki ga vojne na Jutrovem že desetletja preganjajo iz dežele v deželo, zdaj pa je našel zatočišče na Portugalskem. Sporočilo o zidovih, ki jih ne sme biti, je veljalo najprej ameriškemu predsedniku Trumpu, ki prihaja v Rim čez nekaj dni. Svojim duhovnikom je položil na dušo, da je klerikalizem kuga za sodobno cerkev. V Italiji in predvsem v Latinski Ameriki je veliko vernih katolikov, ki pa niso klerikalci in ne prenesejo duhovnikov - klerikalcev. Duhovnike opozarjam, da klerikalizem oddaljuje vernike, je oznanil papež.
