Tiskane izdaje
Cigaretni ovitki imajo po novem sličice. O njih si lahko mislimo marsikaj, a eno je jasno − človeka ne puščajo ravnodušnega. Seveda, namen zakonodajalca je bil pri kadilcu vzbuditi gnus in odpor, ko bo zagledal podobo svoje prihodnosti, ter ga spodbuditi, da končno opusti svojo grdo razvado.
A kadilci so iznajdljiva bitja. Nekateri so se že zatekli k lepi maniri kovinskih cigaretnic, drugi so si omislili »oblekice« za svoje škatlice cigaret, ki uspešno prekrijejo negativna sporočila, ki jih o zdravju in boleznih kadilcev pošilja država. Jasno, industrija objektov, ki prikrivajo gnusna sporočila, je zdaj v polnem razcvetu.
Tretja vrsta kadilcev, ki bi jih v nasprotju z idealisti lahko umestili med materialiste, pa se je, denimo, odločila, da bo pač kupovala škatlice cigaret z najmanj travmatično podobo. Ko človek izbira med zgnito nogo, človekom, ki pljuva kri, nazorno sliko počrnelih pljuč ali uničenega zobovja, si pogled spočije na podobi dojenčka, ki ima na dudo nataknjeno cigareto.
To je zdaj med kadilci ena bolj zaželenih škatlic. Bolj kot znamka priljubljenih cigaret je za kadilce zdaj pomembna sličica, ki pride skupaj s škatlico, tako da radi rečejo: »Dajte mi tiste z dojenčkom!« Vsi hočejo imeti kadečega dojenčka, saj to, da je ta otrok ljubitelj tobaka, konec koncev ta slika tudi sporoča, ali ne? Ali pa morda: za kajenje ni nikoli prezgodaj! Med bolj priljubljenimi škatlicami je tudi tista s slepoto, saj tu razen očesa, ki bulji nekam v prazno, ni prav nič zares grozljivega.
Tudi podobe družine, ki se zbere ob umirajočem staršu, človek prenese brez večjega problema. Zakaj bi se ukvarjal s tragedijo nekih tujcev? Tudi majhna krsta nedonošenega otroka, ki so ga pokončale mamine cigarete, deluje kot prizor iz pripovedke, nastale v skupnosti amišev.
Človek nekako brez večjih težav prenese tudi podobo moškega, zvitega v klobčič, saj v nasprotju s sporočilom na škatlici, češ da kajenje povzroča impotenco, ljudje pomislijo, da gre za upodobitev depresije, ki jo pač sleherniku prinese ponedeljkovo jutro − depresija, ki jo lahko prežene prav dobra cigareta.
Sicer držo strastnega kadilca najbolje oriše tisti vic (nastal v času, ko se je ministrstvo za zdravstvo zadovoljilo s pisnimi opozorili o škodljivosti kajenja), kjer gre moški po škatlico cigaret in mu trafikant ponudi takšno, kjer piše, da kajenje povzroča raka na pljučih. Kadilec se zamisli in prosi za škatlico z drugačnim sporočilom. Trafikant mu pomoli tisto z napisom »Kajenje povzroča impotenco.« Stranka se obrne k trafikantu in reče: »Mah, dajte mi raje tisto, ki povzroča raka.«
Sorodno s to logiko bi lahko kakšni promiskuitetni najstniki verjetno z veseljem posegli po tisti škatlici, ki obljublja prekinitev nosečnosti.
A na koncu se je treba vprašati, kaj je funkcija teh podobic? Ali oblast res pričakuje, da bodo očitno pristransko izbrane in obdelane fotografije dokončno pobile kadilsko strast? Razlog, da se zdi tovrstna etiketa vsaj hipokritska, če že ne slaboumna, je v tem, da steklenice alkohola, obroki hitre prehrane in sladkarije ostajajo brez ustreznih podob katastrof, do katerih lahko privede čezmerno uživanje vseh teh »grehov«. Si lahko zamislimo, da bi na steklenici dragocenega caberneta našli fotografijo pretepene ženske, na kateri bi pisalo: »Alkohol povzroča nasilje v družini. Minister za zdravje jezljivemu očetu priporoča, da si namesto nasilnega izbruha raje privošči cigareto.« Bi morali pri mesarju viseti posnetki srca po srčnem infarktu in ali ne bi morale ob sokovih ter preostalih sladkih pijačah in sladicah viseti podobe amputiranih udov zaradi sladkorne bolezni oziroma slikice odmrle mišice zaradi zamašenega ožilja?
Borba proti cigaretam je naporna in težka, a očitno še tako nazorno podobje pušča prostor za kadilčevo interpretacijo. Kadilci kot ljudje odprtega duha bodo vselej proizvedli humorni odziv na vsa dobronamerna, čeprav hinavska sporočila države. Svojo čedalje večjo družbeno izločenost bodo pač premostili tako, da bodo kadili »tiste z dojenčkom«.
