Tiskane izdaje
Po nekaj letih življenja v Italiji, kjer sem se hitro navlekel neprimernih razvad, sem na začetku svoje vrnitve, ki je za zdaj sicer še delna, potreboval kar precej koncentracije in samodiscipline, da sem se, kot kolikor toliko nemoteč člen družbe, toliko zlil z okolico, da sem si privarčeval kakšno nepotrebno muko ali strošek.
V prvi vrsti govorim o prometu, ki je tam doli, na jugu, kar živahen, da ne uporabim kakšnega bolj konkretnega izraza. Njihova logika taktiziranja, prerivanja in vijuganja po prenatrpanih ulicah in cestah človeku kar hitro zleze pod kožo. Prometno signalizacijo razumejo bolj v funkciji priporočil kot strogo določenih pravil. Logika je preprosta in prvinska, toda deluje. Tisti, ki je pred teboj, pa naj bo to zgolj za nekaj decimetrov, ima prednost. Desno pravilo, kot tudi cela vrsta drugih nam znanih pravil, ne obstaja. Čeprav je videti za prišleka promet kaotičen, je nesreč pravzaprav malo. A kako bi se taka načela odrezala na našem koščku planeta? Ne znam si predstavljati.
Med neprimerne razvade seveda ne morem prištevati ljubezni do piva, ki sem jo sicer gojil že prej, a sem jo poglobil ravno v letih bivanja v italijanski prestolnici. Temu bodo verjetno mnogi oporekali, saj veljajo alkoholne pijače v njihovih očeh za prvo zlo današnje družbe, vendar bi tukaj kljub temu ločil med uporabo in zlorabo.
V svetu se pivovarski trend strmo vzpenja in Slovenija ni izjema. Kot na številnih drugih področjih nismo ravno med glavnimi igralci, smo pa kljub nekajletnemu zaostanku na dobri poti, da trend dohitimo. V zadnjem letu je zraslo nekaj craft pivovarn in kar nekaj jih je še na poti. Koliko od teh jih bo preživelo prvo petletko, bo povedal trg. Da ni še nič izgubljenega, govori pomirjajoče dejstvo, da so v deželi piva, Združenem kraljestvu, šele pred dnevi, na pobudo dveh londonskih pivovarn Camden Town Brewery in Beavertown Brewery, ustanovili združenje craft pivovarjev, ki bo skrbelo za zaščito in dobro ime članov združenja in na splošno celotne craft pivovarske scene na otoku (in na Irskem).
Kot vemo, obstajata dva oziroma trije segmenti pivovarske proizvodnje: industrijska, craft in domača proizvodnja. Prvo poznamo in smo o njej ravno v teh dneh veliko brali in poslušali. Tu gre za velike industrijske konglomerate, ki nadzorujejo veliko večino celotne svetovne proizvodnje piva. Njihov cilj je v prvi vrsti dobiček (lahko bi se ukvarjali s čimerkoli, panoga ni pomembna); želijo si torej narediti izdelek, ki bo po okusu najširših množic, to pa pomeni čim manj okusa in čim več marketinga. Rezultate poznamo, grenka gazirana voda, po možnosti na meji ledišča, s katero nas bombardirajo na vsakem koraku.
Craft pivovarne so pravo nasprotje. Poudarek je na izdelku. Seveda ne gre brez marketinga, vendar je vse podrejeno kakovosti, ne samo v strogo biokemijsko-proizvodnem smislu, temveč z velikim poudarkom na organoleptičnih kvalitetah. Craft pivovarji so drzni, inovativni, veliko eksperimentirajo in poskušajo iz širokega spektra surovin in začimb zvariti piva različnih stilov in tako potešiti visoka pričakovanja potrošnikov. So hedonisti, ki ljubijo svoje delo in so mu brezmejno predani. Edino merilo je kakovost!
Za domače proizvajalce piva, homebrewerje, velja enako, saj je večina craft pivovarn zrasla ravno na temeljih domačih varilnic, od koder so pivovarji svoje znanje in izkušnje prenesli na večje naprave. Razlika je morda le ta, da tehnološko niso tako dobro podprti.
Kljub temu smo vsi pod isto streho in v službi potrošnika. Seveda upam, da so korelacije, ki sem jih opisal zgoraj, očitne. Zavedam se, da so okusi različni in temu primerna je tudi taktika privabljanja kupca. Velike pivovarne si privoščijo drage in razkošne marketinške kampanje, s televizijskimi oglasi in jumbo plakati, mi craftarji pa prisegamo na neposreden stik s potrošniki, kjer jim lahko z oči v oči povemo, kar jih zanima: kakšni so, denimo, procesi varjenja, katere sestavine uporabljamo in jim bolj podrobno razložimo lastnosti vsakega od naših izdelkov. Za takšen pristop do ljubiteljev kvalitetnega piva pa so festivali najpomembnejša oblika prezentacije naših zvarkov. Na takšnih prireditvah se predstavi več pivovarn in pivec lahko izbira med različnimi stili piva in različnimi pristopi pivovarjev.
V teh dneh, ko se je pomlad vendarle prebudila v vsej svoji veličini in poletje že počasi trka na vrata, se je območje pozitivne energije razpelo po naši deželi. Pivovarski festivali se vrstijo drug za drugim. Od čisto majhnih do velikih.
Največji v craft segmentu bo zagotovo Ljubljanski festival piva, ki se ga naša pivovarna Tektonik tokrat še ne bo aktivno udeležila, si ga bomo pa zagotovo prišli ogledat. Festival se bo preselil na novo lokacijo in bo 22. in 23. maja na Gradu Kodeljevo združil pod isto streho okoli 20 domačih in tujih pivovarn. Manjkala ne bo niti hrana, pripravljena s pivom ali pivskimi sestavinami, kot novost pa se bodo predstavili tudi pekači viskija, ki je sicer bližnji sorodnik piva.
***
Marko Jamnik je fotograf, pisec pivovarskega bloga, že kmalu pa tudi čisto pravi pivovar.
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih strežemo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:
- Uroš Štefelin, kuharski mojster, Vila Podvin
- Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt
- Teja Kuk, socialna delavka, prostovoljka in vodja projekta Skuhna
- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic
- Gorazd Potočnik je slaščičarski mojster in lastnik podjetja Sladkozvočje.
