Tiskane izdaje
Pivovarne so bile zgodovinsko osrednji prostor družbenega življenja in napredka, ne glede na geografsko lokacijo in zgodovinsko obdobje. V našem okolju so bili pošta, farovži in pivovarna in/ali gostilna centri, okoli katerih so rasla naselja. Še prej, veliko prej, preden so izumili koledar, je bil napitek − kdo ve, kako je bil videti in kakšen okus je imel daljni sorodnik današnjega piva − nepogrešljiv element verskih obredov in promotor takratnega družabnega in javnega življenja.
V času gradnje egipčanskih piramid je pivo veljalo za hrano in na srečo ga nekateri narodi (mi žal ne) še danes obravnavajo tako. Prebivalcem starega Egipta je dajalo moč, energijo in potrebne hranilne snovi za delo in življenje, saj so zaradi bogate energetske vrednosti napitka, ki sicer z današnjim pivom nima prav veliko podobnosti, razen da gre za ferementirano pijačo iz žita, lažje preživeli.
V srednjem veku, ko so predvsem v mestih vladale precej slabe higienske razmere in je bila pitna voda pogosto onesnažena s fekalijami, so se zahvaljujoč pivu izognili marsikateri epidemiji in množičnemu pomoru v režiji nevidnih mikroorganizmov. Tehnološki proces varjenja in fermentacije sta zdesetkala nevarne mikrobe in pivo je bilo tako rekoč odločilni faktor preživetja.
Danes se lahko pivu zahvalimo tudi za nekaj zanimivih izumov, ki nam lajšajo življenje in so nepogrešljivi sopotniki današnjega časa. Hladilni sistem je naprava, ki so jo izumili v začetku 19. stoletja. Ideja ni nastala samo zaradi piva, pa vendar. Dotlej so točilne pulte hladili z ledenimi bloki, ki so jih pozimi rezali na zamrznjenih rekah in jezerih ali se s konjskimi vpregami vozili visoko v gore in lomili zamrznjene slapove, potem ta led shranjevali v ledenicah, naravnih jamah ali globoko izkopanih kleteh, da so ga lahko v toplejših mesecih uporabljali za hlajenje piva, mleka in mesa.
Tudi tekoči trak, spremljevalec industrijske revolucije, ki je spremenil odnos delovnih razmerji industrijskih obratov in je domnevno prvič stekel v ameriški tovarni avtomobilov Ford, v proizvodnji legendarnega modela T, ima skupne točke s pivom, saj je bil menda dejansko izumljen za pomoč pri izdelavi pivskih steklenic. Sicer nepomemben, a zanimiv podatek.
Kot kaže, se brez piva očitno niti Zemlja ne vrti. Skozi zgodovino te osvežilne, zanimive in hranljive pijače so se dogajali vzponi in padci, a kljub včasih kar brutalnim kolapsom je doslej vedno pristala na nogah in se pobrala. Danes smo v fazi vzpona, kar se je dobro videlo na prireditvi, ki je ta konec tedna potekala na trgu pred stolno cerkvijo v Ljubljani. Za nami je prva tretjina letošnje sezone pivsko-kulinaričnega dogodka, ki se je že dodobra zagozdil v slovenski prostor. Pivo & burger je bil spet dobro obiskan dogodek, ki se je po sobotnem deževju v sončni nedelji pokazal v vsem svojem razkošju.
Foto Marko Jamnik
Pivo je postalo dogodek in stara delitev na rdeče in zeleno je preteklost. Nizkocenovni letalski prevozniki so dejansko tisti, ki so globalizirali svet. Ljudje potujejo in prihajajo domov z novimi izkušnjami in tudi kakšno steklenico za nas eksotičnega piva. Če je včasih veljalo, da je lokalna pivovarska znamka stvar lokalpatriotizma in njeno oboževanje eden glavnih kriterijev za članstvo v klubu, se je z razmahom pivovarskega kraft gibanja, lažjega in cenejšega potovanja in seveda svetovnega spleta odnos do piva močno spremenil.
Današnji pivec piva si prizadeva poskusiti čim več različnih stilov in zvarkov bogate ponudbe domačih in tujih pivovarjev. Primerja jih med seboj in poskuša najti primerno izbiro za vsako priložnost, najsibodi kriterij za izbor samo trenutno razpoloženje, družabni dogodek, meni v restavraciji, domači obrok ali pa ga žene samo nebrzdan raziskovalni duh in želja po širitvi znanja in izkušenj.
Kombiniranje piva s hrano je danes »in« in lahko rečemo, da gre v Sloveniji pivovarska scena po poti vinarske, ki se je prav tako in v že skoraj evforičnem okolju začela dogajati pred dobrimi dvajsetimi leti. Novi igralci na trgu, majhna, nišna proizvodnja, številni stili in okusi in nenehno raziskovanje novih kombinacij sladu in hmelja.
Foto Luka Nagode
V kombinaciji s hrano je pivo tako rekoč idealna pijača. Zaradi izjemne pestrosti okusov različnih stilov se da pivo kombinirati tako rekoč z vsako hrano. Glavni varilec Brooklyn Brewery iz New Yorka, filmar, kuhar, pisec kulinaričnih knjig in referenca v pivovarski kraft galaksiji trdi, da je pivo celo bolj kot vino dojemljivo in primerno za kombiniranje s hrano. Okusi so seveda različni, a treba je poskusiti. Če pa bi pivo, kot nekoč v starem Egiptu, dojemali kot hrano, bi ta dilema odpadla.
***
Marko Jamnik je fotograf, pisec pivovarskega bloga in pivovar.
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih strežemo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:
- Uroš Štefelin, kuharski mojster, Vila Podvin
- Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt
- Teja Kuk, socialna delavka, prostovoljka in vodja projekta Skuhna
- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic
- Gorazd Potočnik je slaščičarski mojster in lastnik podjetja Sladkozvočje.
