Varčujmo skupaj: Mobilni alkoholiki

Laško so prodali, Telekom bi še radi, vsem pa je cena zbila opitost politično-tajkunskih navez z lastno veličino.

Objavljeno
14. april 2015 13.05
PL Heineken
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
V kulturi alkoholizma, torej lahkotnega odnosa do točenja žganih pijač mladoletnikom, javnega nazdravljanja politikov s penino, prodaje alkohola na bencinskih črpalkah, vinjenega pretepanja žensk, legaliziranega točenja piva v jutranjih urah in skrivnega pitja v zavetju domov - drugače tudi ne more biti.

Alkoholiki vladajo tej deželi; tudi, če so suhi pivci. Alkoholna kultura je vsesplošno sprejet in običajen način funkcioniranja družbe. Vino je nacionalna pijača, pivo velja za hrano, prepovedana zdravilnost konoplje pa v zavesti javnosti ostaja domena hipijev ...

S takšno kulturo nacije je potem mogoče razložiti marsikaj. Recimo, da se debel teden dni ljudstvo ukvarja z obrambnim ministrom, ki ga je zanimalo, kdo bo še lahko poslušal njegove obrambne komunikacije, kdo bo še zagotavljal zanesljive reševalne zveze, če bo nacionalni telekomunikacijski operater prišel pod tuj škorenj.

Ampak pojdimo po vrsti.

Ob novici, da so Nizozemci kupili slovensko proizvodnjo piva že beremo mnenja, da bi bilo mnogo bolje, če pred leti domnevno v imenu nacionalnega interesa Interbrewu ne bi preprečili nakupa Uniona. Seveda se potem spomnijo tudi Toneta Turnška in Boška Šrota iz Pivovarne Laško, pa nadaljujejo, da prvemu ne bi smeli dopustiti nakupa Dela, kjer je kasneje Šrot pristavil še lonček pod Večer, že prej pa se s predsednikom vlade dogovoril za Mercator.

Če dobro premislimo, pri ničemer od naštetega ni šlo za načrte, ki bi prevzemnikom omogočili kapitalizacijo vložkov na podlagi poslovanja in razvoja prevzetih družb, temveč za račune brez krčmarja o večni rasti delnic na račun politično-tajkunskih zvez.

Pa če omenimo še drugo, zdaj tako aktualno prodajo, torej Telekom. Kakšno ceno pa zanj, zdaj, ko je že jasno, da menda edini preostali kupec ponuja premalo, lahko država za Telekom pričakuje? Ne pozabimo, prav država kot največji lastnik je Telekomu dve desetletji zbijala ceno. Nihče ni bil prisiljen toliko plačevati za nacionalne koncesije kot državni Telekom, vsi drugi so manj, Tušmobil pa jo je s svojo zasebno politično navezo dobil skoraj zastonj. Nihče drug kot država ni iz Telekomovih dobičkov vlekel denar za povračila vlaganj v telefonsko omrežje za časa prejšnje države. In nihče drug kot država ni novih, zasebnih mobilnih operaterjev zavezal k vlaganjem v infrastrukturo, le Telekomu pa je naložil, da jim mora dati na voljo svojo infrastrukturo.

Kaj se torej čudijo? Da je bivši minister Veber kriv padca cene Telekoma, da je minister iz stranke, ki se edina lahko šteje za naslednico narodnoosvobodilne vojske še enkrat iz Slovenije pregnal Nemce, konkretneje Deutsche Telekom? Lepo vas prosim ...

Kultura mokrega in suhega pitja vlada Sloveniji. Na zahodu pijejo čistega, na vzhodu ga mešajo s slatino. Ničesar ne pripeljemo do konca, o ničemer se ne odločimo brez kozarca v roki, za popivanje je dober povod, če ima znanec rojstni dan in vsak drug razlog. Zdaj, ko je nizozemska rdeča zvezda prevzela Laško in Union, bo vsaj v tem sektorju naredila red in Slovencem prodala malo več svojega zelenega piva - ima malce nižjo stopnjo alkohola.

To pa v deželi alkoholizma, napihnjenih veličin in dogovornih zaslužkov na račun državnih financ in premoženja niti ni tako slabo. Bodo malce manj opiti in bodo morda lahko uvideli, kaj počno.

Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.